Obrambni mehanizmi so nezavedni psihološki mehanizmi, ki zmanjšujejo anksioznost zaradi nesprejemljivih ali potencialno ogrožajočih zaznav. So psihološke strategije, ki jih avtomatično uporabi naša podzavest, da manipulira, zanika ali popači resničnost, da nas ubrani pred anksioznostjo in nesprejemljivimi vzgibi in da se ohranita shema jaza ali shema pomembnih drugih. Lahko imajo zdrave ali nezdrave posledice, odvisno od okoliščin in pogostosti obrambnih mehanizmov. So tudi normalna sredstva soočanja z vsakodnevnimi problemi, zunanjimi grožnjami in s stresom, pretirana uporaba katerega koli obrambnega mehanizma ali uporaba nezrelih obramb, pa veljata za odklonski. Funkcije obrambnih mehanizmov zajemajo ohranjanje integritete ega in čustvene uravnovešenosti, razreševanje čustvenih nesoglasij, preprečevanje vrivanja že potlačenih vsebin nazaj v zavest posameznika, preprečevanje ali popolno odstranjevanje anksioznosti, ohranjanje in hkrati povečevanje posameznikovega samospoštovanja, nadzorovanje vzgibov in/ali njihovo skrivno zadovoljevanje ter razvoj osebnostnih potez posameznika. Med najbolj zrele obrambne mehanizme sodijo humor, sublimacija, pričakovanje, altruizem in odrivanje, vendar je lahko tudi pretirana uporaba teh patološka.
Poznamo več obrambnih mehanizmov, najbolj znani pa so opisani spodaj:
- Altruizem je lahko obrambni mehanizem, ko se nanaša na altruistično dejanje, ki ima v ozadju zavestne altruistične namere nezavedno sebično motivacijo. Pri tako imenovanem obrambnem altruizmu torej obstaja dvojna motivacija. Z dejanjem dobre volje do druge osebe lahko oseba razbremeni potencialno tesnobno stanje pri sebi. Primer je lahko oseba, ki se zdravi zaradi uživanja drog in hkrati prostovoljno pomaga drugim ljudem, ki se zdravijo, kar je tako način njenega lastnega spopadanja s hrepenenjem po drogah.
- Humor je obrambni mehanizem, pri katerem oseba zmanjšuje ali odpravlja negativna čustva, povezana z določenimi okoliščinami, s pomočjo komedije oziroma humorja. Oseba se pred potencialno izrazito bolečimi ali ponižujočimi, navadno zunanjimi zaznavami, brani s tem, da v njih vidi in tudi izrazi preoblikovane vidike, ki so lahko komični. Vloga humorja je ohranjanje pozitivnega čustvenega stanja, kar ima tudi prilagoditveno funkcijo in evolucijsko vrednost, saj smo v pozitivnem čustvenem stanju pri reševanju problemov sposobnejši za razsodno odločanje in izbiranje med več možnostmi. Humor, zlasti če ni na mestu, če je pretiran ali če se človek kar naprej samo šali, je lahko tudi znak izogibanja bolečini in globoki depresivnosti, saj se utegne oseba z nenehnim obračanjem v nasprotje braniti pred preplavljajočim obupom.
- Intelektualizacija je obrambni mehanizem, s katerim oseba svojo notranjo stisko rešuje ob pomoči razumskega prizadevanja. To počne tako, da zavzema tako imenovano objektivno držo in o okoliščinah, ki v njej vzbujajo strah, razsoja in presoja zgolj razumsko. Oseba se osredotoči zgolj na razumski del, da bi se izognila razmišljanju o stresnem, čustvenem vidiku okoliščin. Čustva navadno označuje kot stvar šibkosti in nekaj nepomembnega, to pa zato, da se ji z njimi ne bi bilo treba spoprijeti. Oseba, ki so ji pravkar diagnosticirali neozdravljivo bolezen, se lahko na primer nauči vse o bolezni, da bi se izognila stiski in ostala oddaljena od resničnega stanja in svojih občutkov v zvezi z njim.
- Kompenzacija je obrambni mehanizem, pri katerem se oseba osredotoči na dosežke na enem področju življenja, da bi odvrnila pozornost od nezadostnosti ali strahu pred nezadostnostjo na drugem področju življenja. Oseba preko nadomestne dejavnosti sebi zagotavlja trdnost krhkemu samospoštovanju. Ta obrambni mehanizem je lahko prisoten pri učencu, ki v spričevalu dobi slabe ocene, nato pa več časa in truda nameni izvenšolskim dejavnostim. Tudi zatekanje v delo je lahko primer kompenzacije za negotovost v človeških stikih.
- Odrivanje ali supresija je obrambni mehanizem, pri katerem oseba zavestno zatira nezaželene ideje ali vzgibe. Od drugih obrambnih mehanizmov se razlikuje v popolnem zavedanju procesa zatiranja misli ali čustev. Odrivanje vključuje poskus, da ne bi razmišljali o spominu ali občutkih. Oseba lahko poskuša razmišljati o drugi temi, ko se ji pojavi neprijetna misel, ali pa se ukvarja z nepovezano nalogo, da bi odvrnila svojo pozornost. Oseba lahko tudi odrine čustva ljubezni ali odpora do osebe in se do nje obnaša, kot da je do nje brezbrižna.
- Potlačitev ali represija je obrambni mehanizem, katerega osnovna vloga je, da neprijetna občutja in z njimi povezane vsebine ohranja zunaj zavesti. Potlačitev se pogosto zamenjuje z odrivanjem oziroma supresijo. Osnovna razlika med njima je v tem, da se potlačenih vsebin in procesa potlačitve ne zavedamo, odrinjenih vsebin pa se in odrivanje opravimo zavestno. Problematičnost potlačitve je v tem, da vsebine niso odstranjene, temveč zgolj potisnjene v nezavedno, zaradi česar se lahko ohranja močna tesnoba, ki pa nima zavesti dostopne vsebine. Ta obrambni mehanizem je lahko prisoten pri posamezniku, ki se ne spomni travmatičnega dogodka, čeprav je bil med dogodkom pri zavesti in se je dogodka zavedal.
- Premestitev je obrambni mehanizem, s katerim oseba težke občutke premesti iz enih okoliščin v druge. Premeščanje nastopi kot poskus reševanja nesoglasja med hkratnim zaznavanjem jeze in nemoči ali celo strahu. Zelo pogosto je povezan z neobvladljivo in nepredelano jezo, katere izražanje bi utegnilo biti nevarno. Zato oseba jezo, namenjeno konkretni osebi, stresa na nič krive ljudi iz svoje okolice. Najbolj tragične ter hkrati najpogostejše in pozabljene žrtve premeščanja nasilnosti staršev so otroci.
- Pričakovanje je obrambni mehanizem, pri katerem lahko oseba dejansko predvideva ugoden izid neprijetnih okoliščin, notranjega nesoglasja ali močnih neprijetnih občutkov. Oseba se psihično pripravi na zanjo potencialno stresen dogodek in tudi pripravi strategije za reševanje okoliščin. Pričakovanje namreč preprečuje presenečenja in samodejno pretirano odzivanje. Ta obrambni mehanizem ima lahko kdo, ki se na pomemben razgovor za službo pripravlja tako, da vadi odgovore na najtežja vprašanja. V mislih lahko vadi možne izide ali si reče, da ne bo tako hudo, kot si predstavlja. Oseba, ki ima fobijo pred zobozdravniki, lahko pričakuje poseg pri zobozdravniku tako, da si reče, da bo postopek končan v nekaj minutah, in se spomni, da je že kdaj prej imela enak poseg brez težav.
- Projekcija je obrambni mehanizem, pri katerem drugim pripisujemo lastnosti (zlasti razvade in šibkosti), nagibe, stališča ali čustva, ki jih pri sebi ne želimo ali pa ne zmoremo uvideti/sprejeti. Najpogostejša projekcija pri narcistični osebnostni motnji je pripisovanje zavisti drugim (vsi mi zavidajo), saj je prav zavist občutek, ki je za človeka z izkušnjo narcistične osebnostne motnje eden od najmanj prepoznanih in najbolj nevzdržnih. Lahko se pojavi tudi v primeru, ko kdo, ki je bil v svojem zakonu nezvest, svojega partnerja obtoži nezvestobe ali postane do njega bolj sumničav.
- Racionalizacija je obrambni mehanizem, ki ga najlažje opišemo kot zatekanje k dobrim izgovorom za svoja nespametna početja. Poenostavljeno povedano, pri racionalizaciji gre za laganje samemu sebi, vendar ob pomoči »razumskih« argumentov. Kot primer bi bila oseba, ki bi verjela v upravičenost kraje denarja, saj je denar bolj potrebovala kot okradeni.
- Sublimacija je obrambni mehanizem, pri katerem oseba preoblikuje tesnobo ali čustva v dejavnosti, ki jih družbene ali kulturne norme štejejo za bolj koristne. Ta obrambni mehanizem je na primer prisoten pri osebah, ki svojo nasilnost usmerjajo v šport in umetnost.
- Zanikanje ali negacija je obrambni mehanizem, pri katerem oseba zanika nekatere negativne vidike resničnosti, da bi se tako izognila preplavljajočim občutkom – največkrat strahu. Deluje po načelu »česar ne vidim, tega ni«. Posameznik beži iz resničnosti, si zatiska oči pred dejstvi, svet pa si raje ustvari po svojih lastnih potrebah in neuresničljivih željah.
Viri:
Bowins, B. (2004). Psychological defense mechanisms: A new perspective. The American Journal of Psychoanalysis, 64(1), 1-26.
Cramer, P. (2015). Understanding defense mechanisms. Psychodynamic Psychiatry, 43(4), 523.
Hentschel, U., Draguns, J. G., Ehlers, W. in Smith, G. (2004). Defense mechanisms: Current approaches to research and measurement.
Lamovec, T. (1994). Obrambni mehanizmi. V T. Lamovec (ur.), Psihodiagnostika osebnosti I (str. 28-58). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Miholič, N. (2016). Vzgojni stili, obrambni mehanizmi in delinkventno vedenje pri mladostnikih: magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta. Dostopno na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=87766
Slovar obrambnih mehanizmov. Dostopno na https://www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/slovar-obrambnih-mehanizmov
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
