Duševne bolezni, ki se pojavljajo hkrati, imajo pogosto skupne nevrobiološke vzroke. Ti se kažejo v nepravilnem delovanju v sistemih živčnih prenašalcev, spremembah možganskih struktur, v vnetju in nepravilnem delovanju imunskega sistema ter v dednosti.
Mnoge duševne motnje, kot so depresija, anksioznost, shizofrenija in bipolarna motnja, so povezane z nepravilnostmi v sistemih živčnih prenašalcev, kot so serotonin, dopamin, glutamat in noradrenalin. Pomanjkanje serotonina je, na primer, povezano tako z depresijo kot z anksioznostjo, kar lahko pojasni, zakaj se ti motnji pogosto pojavita hkrati.
Pri ljudeh s sopojavljanjem duševnih motenj so ugotovili tudi spremembe v določenih možganskih strukturah, kot so amigdala, hipokampus in prefrontalni korteks (čelni reženj). Zmanjšano prostornino hipokampusa so, na primer, opazili pri ljudeh z depresijo, posttravmatsko stresno motnjo in bipolarno motnjo. To kaže, da lahko določene spremembe v možganih izzovejo sočasen razvoj več motenj.
Raziskave prav tako kažejo, da lahko kronično vnetje in nepravilno delovanje imunskega sistema vplivata na sočasen razvoj različnih duševnih motenj. Visoke ravni vnetnih kazalnikov so, na primer, povezali z depresijo, anksioznostjo in shizofrenijo. To pomeni, da lahko imunski sistem igra vlogo pri sopojavljanju duševnih motenj.
Študije človeškega genoma, celotne dedne zasnove posameznika, so pokazale tudi, da lahko določene različice dednega zapisa povečajo tveganje za več različnih duševnih motenj hkrati. Različice dednega zapisa, povezanega s prenosom serotonina, so, na primer, povezali tako z depresijo kot z anksioznostjo, kar kaže na dedno prekrivanje med motnjama.
Vir: Friedman, R. A., Rutter, M. (2015). Neurobiology of Mental Illness (5th ed.). Oxford University Press.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
