Motnje spanja so pogoste. Skoraj vsak se namreč v življenju sooči s kratko ali daljšo motnjo spanja. Pojavi se bodisi kot težave z uspavanjem bodisi kot zbujanje ponoči ali zgodaj zjutraj, ki ga spremljajo težave s ponovnim uspavanjem. Pri 10–12 odstotkih ljudi so takšne motnje spanja tolikšne, da poiščejo zdravstveno pomoč. Težave s spanjem so pogostejše pri starejših od 65 let.
Neprespan človek je utrujen, deluje počasneje, ima slabšo pozornost, je miselno manj okreten, slabše razpoložen, razdražljiv. Tako ima tudi več možnosti za napake in poškodbe. Okrnjeno spanje se pojavlja predvsem v stresnih okoliščinah, kot so nočno delo, potovanja, pomembni dogodki, težave na delovnem mestu, denarne težave, bolečina, bolezen. Pogosto je izkušnja motnje spanja pridružena drugim težavam v duševnem zdravju. Pri depresiji je spanje moteno na poseben način. Človek lahko zaspi, potem pa se že po eni uri zbudi in ne more zaspati nazaj. Na drugi strani lahko depresiven človek spi preveč. Pri bipolarni motnji razpoloženja se nespečnost v obdobju depresije izmenjuje z zmanjšano potrebo po spanju v obdobju manije. Pri anksioznih motnjah človek težko zaspi in se ponoči zbuja.
Kaj storiti, ko se soočimo z nespečnostjo? Ali pomagajo zdravila? Psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek odgovarja takole:
»Uspavalom in pomirjevalom recimo "ne, hvala". Prav tako tudi alkoholnim pijačam. Raje poskusimo naslednje. Izberimo knjigo s področja, ki nas v času šolanja nikakor ni zanimalo. Ne sme biti knjiga, ki nas spravi ob živce, pač pa knjiga z vsebino, ki nas zelo dolgočasi. To knjigo berimo zvečer v postelji in tako svojim možganom povejmo, da dokler ne bomo zaspali, bomo brali. Prej ali slej pride zaspanost in potem zaspimo. Če se ponoči zbudimo, ponovno vzamemo v roke knjigo in beremo. Vztrajamo najmanj tri tedne.«
Da bi nespečnost sploh preprečili, pa je vredno upoštevati naslednja priporočila, na katera opozarja mednarodna organizacija za spanje World Sleep Society. Organizacija, ki je leta 2008 petek pred spomladanskim enakonočjem razglasila za svetovni dan spanja, svetuje:
1. Hodite spat in vstajajte ob isti uri.
2. Če imate navado, da čez dan zadremate, naj bo to za največ 45 minut.
3. Izogibajte se pretiranemu pitju alkoholnih pijač vsaj 4 ure pred spanjem in ne kadite.
4. Izogibajte se kofeinu vsaj 6 ur pred spanjem. Vsebujejo ga prava kava, pravi čaj in mnoge šumeče pijače, pa tudi čokolada.
5. Izogibajte se težki, močno začinjeni in sladki hrani vsaj 4 ure pred spanjem. Lahek prigrizek pred spanjem je sprejemljiv.
6. Redno telovadite, ampak ne ravno pred spanjem.
7. Uporabljajte udobno posteljnino.
8. Temperatura v spalnici naj bo udobna za spanje in spalnica naj bo vedno dobro prezračena.
9. Izklopite vse moteče zvoke in spalnico kar najbolj zatemnite.
10. Soba, v kateri je postelja, naj bo za spanje in spolnost. Ne uporabljajte je kot pisarno, delavnico ali telovadnico.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
