Danes poznamo številna razvrščanja človeških potreb. Najbolj znana je hierarhija potreb po Maslowu, ki se jo prikazuje v trikotniku in s katero se podaja razumevanje, da se potrebe, ki se nahajajo višje v trikotniku, ne pojavijo, če niso zadovoljene potrebe, ki so nižje v trikotniku. Naše duševno zdravje pomembno vpliva na izražanje in zadovoljevanje naših potreb in obratno – izražanje in zadovoljevanje naših potreb pomembno vpliva na naše duševno zdravje. Večje in trajnejše kot imamo težave pri zadovoljevanju naših potreb, večje bomo imeli tudi težave v našem duševnem zdravju in obratno ter vedno nižje po trikotniku hierarhije potreb se bomo pomikali. V nadaljevanju so predstavljene nekatere motnje potreb, ki se nahajajo v spodnjem delu trikotnika – to so potrebe po spanju, prehranjevanju, izločanju in spolnosti.
Dober spanec je pogoj za človeško telesno in duševno zdravje. Poznamo pa različne motnje spanja, ki jih delimo na nespečnost (insomnia), prekomerno spanje (hipersomnia) in dogajanja med spanjem (parasomnije). Med slednje uvrščamo hojo v snu, nočni strah, mokrenje postelje v spanju ter nočne more.
Tudi motnje hranjenja se kažejo v različnih oblikah – v prekomernem uživanju hrane, odklanjanju hrane ter v nenavadnih načinih hranjenja oz. uživanju nenavadnih snovi. Odklanjanje hrane, ki je povezano s težavami v duševnem zdravju, je lahko popolno oz. zelo izrazito (anoreksija), pa tudi občasno odklanjanje hrane (sitiofobija) oz. odklanjanje določene hrane. Na težave v duševnem zdravju lahko nakazujeta tudi pretirana lakota (sitiomanija) in pretirana žeja (dipsomanija). Pri tovrstnih simptomih je v prvi vrsti treba biti pozoren na morebitne telesne bolezni (sladkorna bolezen ipd.). Hkratno pretiravanje s hrano in odklanjanje hrane, pri čemer običajno prenajedanju sledi izbruhanje hrane, se imenuje bulimija. Vsaj nenavadno pa je tudi uživanje različnih telesnih izločkov in trdnih (običajno kovinskih) predmetov.
Motnje odvajanja so prav tako pogosto povezane z našo duševnostjo. Poznamo nenadzorovano puščanje urina (enureza) ter nenadzorovano izločanje blata (enkopreza). V naši družbi in kulturi otroke navadimo na zadrževanje izločanja vsaj do tretjega leta starosti. Po tem obdobju se omenjena pojava (enureza in enkopreza) razumeta kot motnji.
Motnje naših potreb se kažejo tudi na področju spolnega vedenja in spolnega vzburjenja (parafilija). Mednje sodi spolno vzburjenje ob razkazovanju lastnih intimnih predelov v javnosti (ekshibicionizem), spolno vzburjenje ob nespolnih dražljajih (fetišizem), spolno vzburjenje ob otrocih (pedofilija), spolno vzburjenje ob doživljanju bolečine pri spolnih odnosih (seksualni mazohizem), spolno vzburjenje ob povzročanju bolečine pri spolnih odnosih (seksualni sadizem), spolno vzburjenje ob spremljanju intimnih početij drugih v njihovi zasebnosti (voajerizem) idr.