Med kronično bolečino in težavami v duševnem zdravja, kot sta depresija in anksioznost, obstaja zapletena povezava. Telesna bolečina vpliva na spanje in razpoloženje, zato so posamezniki tudi bolj dovzetni za težave v duševnem zdravju. Obenem pa te lahko okrepijo zaznavanje bolečine.
Bolečina je najpogostejši simptom, zaradi katerega pacient obišče zdravnika. Kronično bolečino pogosto spremljata depresija ali anksioznost, ki dolgotrajno znižujeta kakovost življenja. Zato je izredno pomembno, da se pri pacientu prepozna preplet telesnih in duševnih simptomov in celostno pristopi k reševanju njegovih težav.
Povezava med bolečino in depresijo ali anksioznostjo je dvosmerna in tvori povratno zanko. Bolečina lahko moti spanje, kar povzroči utrujenost, ki vpliva na razpoloženje in povečuje ranljivost za pojav depresije ali anksioznosti. Po drugi strani pa so lahko posamezniki z izkušnjo depresije ali anksioznosti bolj dovzetni za pojav bolečine.
Področja v možganih, ki uravnavajo bolečino, so povezana s tistimi, ki uravnavajo razpoloženje, zaradi česar so telesni in duševni simptomi tesno povezani.
Ko bolniki iščejo zdravniško pomoč zaradi bolečine, pogosto zanemarijo duševne simptome in zdravniku ne omenijo simptomov depresije ali anksioznosti. Največkrat tudi zdravniki bolnikov rutinsko ne sprašujejo po duševnih simptomih.
Neprepoznavanje in pomanjkljivo zdravljenje simptomov depresije ali anksioznosti lahko pri pacientu izzove dolgotrajno trpljenje ter poslabša kakovost življenja, zato je za boljši izid zdravljenja pomembno tako ocenjevanje kot redno spremljanje telesnih in simptomov težav v duševnem zdravju.
V nasprotju z merjenjem telesnih simptomov, kot je na primer krvni tlak, kjer obstajajo že uveljavljeni diagnostični postopki, pa ocenjevanje simptomov težav v duševnem zdravju temelji predvsem na pacientovem poročanju. V ta namen so na voljo različne merske lestvice, s katerimi se lahko oceni na primer intenzivnost bolečine in tveganje za pojav depresije, generalizirane anksiozne motnje, samomorilnega vedenja.
Medsebojno povezanost duševnega in telesnega zdravja ter hkratni vpliv na splošno počutje dobro ilustrira tudi Ovidov rek iz leta 43 pred našim štetjem: »Moj um ni boljši od mojega telesa; oba sta bolna in jaz trpim dvojno bolečino.« Mar še dvomite o nujnosti celostne in kompleksne obravnave pacientov?
Vira:
Untangling the Ties Between Chronic Pain and Mental Health, dostopno na https://neurosciencenews.com/pain-mental-health-risk-23762/
Improvements in Pain or Physical Function and Changes in Depression and Anxiety Symptoms, dostopno na https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2806490