V Gottmanovem inštitutu so skozi dolgoletno znanstveno opazovanje partnerskih vedenj identificirali 4 vedenjske vzorce, s pomočjo katerih lahko z 90 % natančnostjo napovedujemo razpad zveze, če pred tem ne pride do sprememb teh vedenj. Poimenovali so jih štirje jezdeci apokalipse in zajemajo naslednja vedenja: kritiziranje, obrambni odziv, prezir in ignoriranje.
Kritiziranje partnerja vsebuje skrito sodbo, da je z njim nekaj narobe. Težavo, ki jo imata v odnosu, en partner pripiše drugemu. Pri tem načinu komuniciranja se nihče od partnerjev ne počuti razumljenega in s časom se začneta ob prisotnosti drugega počutiti nelagodno. Kritiziranje se običajno skriva v stavkih, ki se začnejo s »ti nikoli …« ali »ti vedno …«. Temu načinu komunikacije se lahko izognemo s kritiko konkretnih dejanj partnerja, ki ne zajemajo obsodbe njegove celotne osebnosti, temveč le določenega vedenja v določenem trenutku.
Zaradi kritiziranja se drugi partner pogosto počuti napadenega in se odzove obrambno oz. s protinapadom. To je drugi jezdec apokalipse, ki se na doživeto obtožbo odziva z novo obtožbo. Takšna komunikacija onemogoča partnerjema prevzemanje odgovornosti za svoj delež v skupnem problemu in posledično njegovo razreševanje. Stavki protinapada se običajno začnejo s »ti pa …«. Protinapadu se izognemo tako, da slišimo partnerjevo pritožbo in prevzamemo odgovornost za svoje ravnanje, v kolikor je pritožba upravičena.
Za odnose najbolj uničujoča oblika komunikacije je prezir. Pri tem se en partner verbalno ali neverbalno postavi v nadrejeni položaj, iz katerega se drugemu partnerju posmehuje, ga zmerja, ponižuje, zavija z očmi … Prezir je v svojem bistvu nespoštovanje partnerja in povzroča izgubo interesa in naklonjenosti, ki sta jo partnerja nekoč čutila drug do drugega. Sem sodita tudi sarkazem in cinizem, kot je npr: »Ja, ti me pa res vedno spraviš v dobro voljo, takega idiota ne srečaš vsak dan. Resnično si zaslužim nagrado, ker te prenašam.« Proti preziru se lahko borimo le proaktivno, tako da znižamo svojo toleranco do prezirajočega vedenja in se zavzemamo za razvijanje oz. ohranjanje spoštljivega odnosa.
Ignoriranje je zadnji jezdec apokalipse in nastopi, ko se nekdo fizično ali pa le psihično umakne iz pogovora. Osebo, ki ignorira, v resnici navznoter preplavljajo neprijetni občutki in se skuša pomiriti, navzven pa deluje, kot da ji ni mar ter drugi osebi vzbuja občutek zapuščenosti in zavrnitve. Tako se sklene krog, v katerem en partner vedno bolj išče stik in pogovor, drugi pa vedno bolj obupan išče priložnosti pobega. S tem se lahko soočimo tako, da se naučimo prepoznati znake, ko nas začnejo preplavljati občutki in se dogovorimo, da si takrat vzamemo odmor od komunikacije. Če se je kasneje še potrebno pogovoriti o težavi, nadaljujemo pogovor, ko smo pomirjeni.