Izgorelost je zadnja stopnja tristopenjskega procesa duševnega in telesnega izčrpavanja kot posledice dolgotrajnega notranjega prisiljevanja k pretirani delavnosti (v poklicu ali na drugem področju, na primer na področju prostovoljskega dela, ali pa v medosebnem odnosu, na primer v odnosu s partnerjem ali starši). Pomeni skrajno utrujenost, doživljanje močne tesnobe, globoke potrtosti, samomorilnih misli, tudi resne telesne težave. Zdravljenje in okrevanje po izgorelosti je seveda dolgotrajno. Kaj pa je pri tem najbolj pomembno spoznanje in najbolj potrebna sprememba?
Pomembnih je več stvari, vsaka ob svojem času.
Ko človek po izgorelosti še okreva, je prva stvar, ki jo potrebuje, čas in ustrezni pogoji doma in na delovnem mestu, da se zares odpočije. Eni potrebujejo bolniški dopust, drugi skrajšan delovnik, tretjim zadostuje, da opustijo nekatere delovne obremenitve. Nadalje je pomembno, da človek uvidi, da ne bo takoj bolje, temveč bodo za to potrebni meseci. Pomembno je tudi, da se neha slepiti in si govoriti, da ni nič hujšega. Izjemnega pomena je, da se dodatno ne izčrpava z iskanjem hitre rešitve ali pa s tem, da se krivi ali jezi nase. Pomembno je torej, da pogleda resnici v oči in si prizna resnost položaja. Namesto usmerjanja krivde, jeze nase ali pa iskanja hitre rešitve, je bolje, da se človek skuša dokopati do razumevanja, zakaj se mu je to zgodilo. Najpomembnejše je, da uvidi, da se mu je izgorelost zgodila zaradi dolgoletnega vztrajanja pri napačnih odločitvah (preveč dela, prenaporni odnosi), ki pa so bile napačne prav zato, ker so predolgo trajale, in da tudi sprejme in začne udejanjati nove, primernejše odločitve. Prav to – vpeljevanje sprememb v svoje vedenje – pa je tudi najtežji del na poti okrevanja. Tudi zato, ker so se drugi ljudje navadili, da je izgoreli človek v preteklosti prevzemal veliko bremen.
Kaj pa je pomembno, ko se stanje človeka po izgorelosti popravi? Takrat je pomembno predvsem to, da človek ne zdrsne nazaj v izčrpavanje, ampak da vztraja pri skrbi zase. Ta mora biti vsaj tako dobra, kot skrb, ki jo posveča drugim. To pomeni predvsem uravnoteženo razmerje med delom in odmorom, vključno z razbremenilnimi dejavnostmi, počitkom in spanjem, pa tudi redno telesno dejavnost in uravnoteženo prehrano. Potrebno je skratka razumeti in udejanjati bistvo izrazov inteligentna lenoba in zdrava sebičnost.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
