Empatija je biološka prilagoditev sodelovanja med ljudmi in je bistvenega pomena za preživetje vrste

Empatija označuje zmožnost zavedanja in razumevanja notranjega stanja drugega. Empatija nam omogoča, da imamo posluh za to, kako se drugi počuti ali o čem razmišlja. Hkrati nam omogoča, da razumemo njegove namene, predvidevamo njegovo vedenje in izkusimo čustva, ki so jih sprožila njegova čustva. Pomaga nam komunicirati, nas prepričuje v to, da pomagamo drugemu in nas ustavlja pred tem, da bi mu škodovali. Pri vsem tem je pomembno poudariti, da empatija ne pomeni zmožnosti poistovetenja z drugo osebo, ampak zmožnost razumevanja oz. vživljanja v občutja ter misli druge osebe.

Podoben pojem kot empatija je simpatija. Simpatija je zmožnost videnja sebe v drugih, ki nam pomaga razumeti druge kot čuteča bitja, kot smo mi; torej opazovalec čuti podobne afekte ali čustva kot opazovani. Pomembna razlika je v tem, da se pri empatiji z osebo ne poistovetimo oz. njenih občutkov ne čutimo v sebi, jih pa razumemo.

Empatija je biološka prilagoditev sodelovanja med ljudmi v določeni družbeni oz. kulturni skupnosti in je bistvenega pomena za preživetje vrste, saj spodbuja moralno presojanje, idejo o pravičnosti in življenje v socioekonomskem kontekstu. Vse to pa pripomore k tesneje povezani skupnosti, spodbuja delovanje skupnosti in zagotavlja pripadnost skupnosti. Dobri empati imajo določene lastnosti: sposobnost za domišljijsko igro, pretvarjanje in humor; zavedanje vtisa, ki ga naredijo na druge; zmožnost ocenjevanja motivov drugih; zmožnost uvida v motive in vedenje drugih in dobro socialno zaznavanje. Številne študije kažejo tudi, da so empatični ljudje psihološko zdravi, niso anksiozni in zaverovani sami vase.

Viri:

Baron-Cohen, S. in Wheelwright, S. (2004). The Empathy Quotient: An Investigation of Adults with Asperger Syndrome or High Functioning Autism, and Normal Sex Differences. Journal of Autism and Developmental Disorders, 34(2), 163-175.

Cordes, C, in Schubert, C. (2007). Toward a naturalistic foundation of the social contract. Constitutional Political Economy, 18(1), 35-62.

Johnson, J., Cheek, J. M. in Smither, R. K. (1983). The structure of empathy. Journal of Personality and Social Psychology, 45(6), 1299-1312.

Lamovec, T. (1988). Priročnik za psihologijo motivacije in emocij. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.

Simonič, B. (2014). Psihoterapija kot možnost razvoja empatije v odraslost. Andragoška Spoznanja, 20(4), 63-76.

<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah