Razumevanje duševnosti in duševnih motenj je zanimivo področje za številne vede in razlagalne sisteme. Pomembno je, da poznamo tudi povezanost med duševnostjo, motnjami in delovanjem možganov. Možganska dejavnost, ki jo označujemo kot duševno dejavnost, pomeni stvarno izkušnjo našega delovanja in doživljanja. Omogoča nam stik s samim seboj in okoljem, ki ga umeščamo v čas. Tega v naši kulturi razumemo kot sedanjost, preteklost in prihodnost. Ko se opazujemo, se nam lahko zdijo duševni pojavi ločeni od materialnega telesa, kar je posledica tega, da se je v našem miselnem prostoru uveljavilo ločevanje duše in telesa. V strokovnem jeziku je to kartezijanska ločitev duha od telesa. Možgani se odzivajo na notranje in zunanje dražljaje in s samoopazovanjem dojemamo te odzive kot posamezne, med seboj ločene duševne dejavnosti, kot so npr. zaznavanje, čustvovanje, mišljenje, spomin, volja itd. Hkrati prepoznavamo te možganske odzive kot lastne, zavestne in osebne. Duševne motnje torej lahko razlagamo tudi z delovanjem možganov.