Družbena ureditev, v kateri živimo, nesporno vpliva na nas, zato najbrž ni presenetljivo, da ima tudi kapitalizem vpliv na naša življenja. Nedavno je bil v zborniku o socialni psihiatriji Oxford Textbook of Social Psychiatry objavljen prispevek, ki analizira učinke kapitalističnega družbenega sistema na duševno zdravje. Kot opozarjajo avtorji, se sodobna psihiatrija in nekatere družboslovne znanosti motijo, ko vzroke za težave v duševnem zdravju iščejo samo pri posamezniku in v veliki meri spregledajo vlogo struktur in sistemov, kakršen je na primer kapitalizem, pri nastanku duševnih motenj pa tudi pri neenakosti obravnave tistih, ki imajo težave v duševnem zdravju. Kako lahko to pojasnimo?
Dokler je družboslovna znanost gledala na pojave v družbi bolj kvantitativno, se pravi bolj skozi številke, tega ni povezovala s kapitalizmom. Pa vendar ta kot družbeno-ekonomski sistem, v katerega smo hočeš nočeš vpeti, ne vpliva le na to, kakšen bo zdravstveni sistem ter koliko dostopa do zdravstvenih storitev bo imel posameznik glede na svoj gmotni položaj, temveč kapitalizem sooblikuje tudi posameznikovo izkušnjo resničnosti ter vpliva na pojmovanje sveta. Včasih so se raziskovalci na področju duševnega zdravja zato pogosto osredinjali na dejavnike, kot sta tvegano vedenje posameznika in njegov družbeno-ekonomski položaj, ki sta bila po njihovem mnenju med glavnimi vzroki za posameznikove težave.
Avtorji prispevka so poudarili, da take raziskave, recimo tiste o družbenih dejavnikih (duševnega) zdravja, sicer predpostavljajo obstoj kapitalističnega družbenega sistema, a se večinoma ne lotevajo proučevanje povezav med kapitalizmom, rasizmom, kolonializmom in patriarhatom. Taka analiza bi bolje osvetlila povezave med kapitalizmom in trpljenjem žensk, pripadnikov in pripadnic rasno določenih skupin, tistih, ki so kolonizirani in drugih manjšinskih skupin. Tako se na primer na brezposelnost in nizko storilnost na delovnem mestu ne bi več gledalo kot na osebno nezadostnost, temveč kot na družbeno politično tematiko, ki je neločljivi del našega vsakdana, hkrati pa omogočajo presežno proizvodnjo in spodbujajo tekmovalnost in dobiček, ki sta temelj kapitalizma. Slabše duševno zdravje se lahko povezuje tudi z zahtevnostjo posameznih delovnih mest, neustreznim plačilom in hkrati nizko stopnjo nadzora nad delovnim procesom.
Vir: Eisenberg-Guyot, J. & Prins, S. J. The Impact of Capitalism on Mental Health: An Epidemiological Perspective. (V: D. Bhugra, D. Moussaoui & T. J. Craig (ur.). Oxford Textbook of Social Psychiatry.) Dostopno na internetu: https://doi.org/10.1093/med/9780198861478.003.0022
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
