Evropske raziskave in izkušnje iz prakse kažejo, da postaja psihoterapija družbeno vse bolje prepoznana oblika skrbi za zdravje. Tudi raziskava med uporabniki forumov v Sloveniji kaže, da je psihoterapija že dobro poznana storitev. Nekateri jo pri tem primerjajo z obiskom zdravnika, drugi pa z obiskom aerobike ali kozmetičarke. Raznolike predstave o psihoterapiji odražajo realno stanje zelo raznolikih pristopov dela, ki jih lahko v psihoterapiji srečamo. Rezultati raziskave kažejo, da v Sloveniji glede psihoterapije ni veliko zmotnih predstav, na primer da psihoterapijo obiskujejo samo šibki ali psihično bolni. V slovenskem okolju smo dobro obveščeni, da psihoterapija ni namenjena le zdravljenju duševnih motenj, ampak pomaga pri reševanju različnih težav, kot so težave v odnosih, slaba samopodoba, nerazčiščena preteklost, osebne krize ipd. Zavedamo se tudi, da je psihoterapija dolgotrajni proces, ki lahko traja več let, ter da je pomembno aktivno sodelovanje uporabnika ali uporabnice te oblike pomoči.
Ozaveščeni smo, da sta za uspešen izid psihoterapije pomembna tudi odnos in ujemanje med uporabnikom in psihoterapevtom. Ljudje na internetnih forumih drug drugega opozarjamo, kako pomembno je, da si poiščemo psihoterapevta, ki nam osebno odgovarja. Prisotno je tudi mnenje, da psihoterapija vedno ne pomaga in da je treba v takšnih primerih ukrepati in nekaj spremeniti. Večje zmotne predstave se v slovenskem okolju pojavljajo le glede negativnih učinkov psihoterapije, predvsem v obliki strahu pred poslabšanjem. Prisotni so nekateri pomisleki, da je lahko brskanje po človekovi preteklosti in notranjosti nevarno. V resnici samoraziskovanje običajno ni prav nič nevarno, je pa lahko kdaj seveda neprijetno. Zametki zavedanja, da psihoterapija zahteva dejavno sodelovanje uporabnika in zapuščanje cone udobja, napovedujejo še boljšo ozaveščenost glede psihoterapije v prihodnosti.