Depresija je pogosto povezana s številnimi drugimi zdravstvenimi težavami, saj lahko nastopa tako v vlogi dejavnika tveganja kot v vlogi posledice. Osebe z depresijo so izpostavljene večjemu tveganju za različna somatska oz. telesna obolenja, prav tako pa za osebe s kroničnimi telesnimi obolenji velja, da se njihovim težavam pogosto pridruži še depresija. V nadaljevanju predstavljamo deset zdravstvenih stanj, ki so tesno povezana z depresijo.
Rak
Boj z rakom običajno spremljajo občutja jeze, žalosti, ali tesnobe, včasih pa se jim pridruži še depresija. Z depresijo je pogosteje povezan rak na prebavilih, kar strokovnjaki pojasnjujejo s spremembami imunskega sistema in genetskimi dejavniki. Pristopi za zdravljenje raka lahko povzročajo slabost, težave s spanjem in izgubo apetita, kar še dodatno povečuje verjetnost za pojav depresije. Po drugi strani pa depresivne osebe pogosteje kadijo, uživajo prekomerne količine alkohola in ne pazijo na uravnoteženo prehrano, kar povečuje možnost za rakava obolenja.
Kronična bolečina
Več kot polovica ljudi, ki doživljajo kronično bolečino (bolečine v križu, artritis, migrene itd.), ima pridruženo tudi depresijo. Dolgotrajno doživljanje bolečine lahko vodi do sprememb razpoloženja, ki so povezana z depresijo, lahko pa se tudi depresija sama izrazi v obliki bolečine v različnih delih telesa.
Težave s ščitnico
Ščitnica nadzoruje presnovo, v primeru njenega nepravilnega delovanja pa lahko nastopi tudi depresija. Depresija je pogosta predvsem v primeru zmanjšanega delovanja ščitnice (hipotiroidizma), lahko pa se pojavi tudi pri njenem povečanem delovanju (hipertiroidizmu).
Bolezni srca in ožilja
Depresija je močno povezana s pravilnim delovanjem srca in ožilja, saj se pojavi pri tretjini oseb, ki doživijo infarkt. Pri ljudeh z depresijo obstaja večje tveganje za pojav bolezni srca, prav tako pa depresija napoveduje počasnejše in slabše okrevanje po bolezni. To je povezano z dejstvom, da depresivna oseba težje poskrbi za potrebno telesno aktivnost, ustrezno prehrano in jemanje zdravil.
Lupus
Lupus spodbudi imunski sistem k napadu na zdrava tkiva in organe. Če prizadene možgane ali živčni sistem, lahko to poveča verjetnost za pojav depresije. Depresija se lahko pojavi tudi med okrevanjem, kjer je pogosto prisotna vročina, telesne bolečine in izčrpanost.
Diabetes
Depresija je lahko predhodnik ali posledica sladkorne bolezni. Skrb za diabetes zahteva številne vsakodnevne prilagoditve, ki lahko povzročijo spremembe razpoloženja in posledično vodijo do depresije. Prav tako velja, da depresivna oseba težje pazi na zdrav življenjski slog in tako hitreje zboli za diabetesom. Obe bolezni naj bi bili med seboj povezani tudi na genetski, hormonski in imunološki ravni.
HIV
Virus HIV lahko neposredno napade možgane, kar v nekaterih primerih sproži depresijo ali demenco. Potek depresije lahko poslabšajo tudi nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje HIV-a. Depresija se lahko pojavi tudi zaradi življenjskih prilagoditev ter stigme, ki to bolezen še vedno močno obdaja.
Okužbe
Depresija je močno povezana z različnimi okužbami, kot so npr. gripa, herpes in hepatitis. Strokovnjakom še ni povsem jasno, ali okužbe povzročajo motnje razpoloženja ali depresija povečuje verjetnost okužbe, sklepajo pa, da skupni člen predstavljajo vnetne spremembe.
Multipla skleroza
Depresija je eden najpogostejših simptomov multiple skleroze, ki se lahko pojavi že pred samo diagnozo. Multipla skleroza lahko prizadene dele možganov, ki so pomembni za nadzorovanje razpoloženja, kar lahko posledično sproži depresijo. Lahko se pojavi tudi zaradi hormonskih ali imunskih sprememb, ki so značilne za to bolezen, prav tako pa jo lahko izzove uporaba kortikosteroidov, s katerimi zdravimo multiplo sklerozo.
Pomanjkanje vitamina B12
Vitamin B12 je odgovoren za sintezo številnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za nemoteno delovanje, vključno s snovmi, ki vplivajo na naše razpoloženje. Pomanjkanje B12 lahko vodi do depresije, zmedenosti in demence. Za zadostno količino vitamina B12 lahko poskrbimo s primerno in uravnoteženo prehrano.