Na Teksaški univerzi v Austinu je bila izvedena zanimiva študija, ki je zajela skupino posameznikov, starejših od petdeset let, ki so imeli še živo mater. Pri teh ljudeh so spremljali, kako se je njihovo duševno zdravje spremenilo, če je mater doletela telesna invalidnost ali kognitivna prizadetost, oni pa so postali njeni negovalci. Ugotovili so, da so odrasli otroci postali (bolj) depresivni, če se je zdravstveno stanje matere poslabšalo. Dokazov za to, da je bila njihova (povečana) depresija posledica dejstva, da so postali negovalci, niso našli, pač pa so dokazali ravno nasprotno: da je to dejstvo imelo za posledico manj simptomov depresije.
Do podobnih izsledkov so prišli že v študiji, ki so jo izvedli dve leti prej in kjer so spremljali skupino ljudi, od katerih so nekateri postali negovalci svojega ostarelega zakonskega partnerja.
Omenjeni študiji torej postavljata pod vprašaj predstavo, da je skrb za ostarelega svojca (starša ali partnerja), ki je lahko stresna, tudi dejavnik tveganja za depresijo. Poleg tega dokazujeta ravno nasprotno: da ta skrb to tveganje zmanjša.
Mi pa še spomnimo na nedavno študijo z Državne univerze Ohio, o kateri smo že pisali. Spomnimo torej na to, da je, kot je pokazala ta študija, opravljanje dobrih del za druge – kamor spada tudi skrb za ostarelega svojca – pri zdravljenju depresije še bolj učinkovito kot psihoterapija, ki sicer velja za prvo izbiro pri tem zdravljenju.
Vir: Caregiving can be stressful, but it could also lower risk of depression, dostopno na https://www.sciencedaily.com/releases/2023/12/231212163359.htm
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
