Nedavna raziskava v ZDA je okoliščine strukturnega rasizma in kumulativne travme izpostavila kot okoliščino, ki vpliva na to, da depresija pogosto prizadene več zaporednih generacij. Zdi se namreč, da je breme depresije večje med Afroameričani kot med belskim prebivalstvom, saj prvi svoje simptome depresije ocenjujejo kot hujše in zaradi njih doživljajo večje stopnje oviranosti. Tovrstne razlike se vedno bolj povezujejo z družbenimi determinantami duševnega zdravja, kot so na primer socio-ekonomski status, okoljski pogoji, nezadostno financirano izobraževanje, neprimerna namestitev in pomanjkanje dostopa do kvalitetnih služb na področju duševnega zdravja. Avtorji raziskave menijo, da vprašanju, kako rasizem in njegove medgeneracijske posledice prispevajo k prenosu depresije iz generacije v generacijo, v preteklosti ni bilo namenjeno dovolj raziskovalne pozornosti. Da bi bolje razumeli medgeneracijski prenos depresije, opozarjajo na strukturni rasizem, ki ga rutinsko doživljajo pripadniki in pripadnice rasnih in etničnih manjšin. Uporabijo tudi koncept kumulativne travme, da bi prikazali mnoštvo travmatičnih izkušenj, ki vplivajo na to, da se psihološke posledice tovrstnih izkušenj, ki so med drugim rezultat zgodovinsko utemeljenega negativnega odnosa do določenih skupin, kopičijo.
Prikažejo klinično študijo primera Barbare, 64-letne Afroameričanke s psihiatrično diagnozo depresije in post-travmatske stresne motnje (PTSM). Kot otrok je bila priča materini depresiji. Njen oče je zapustil ameriški jug zaradi zločinov iz sovražnosti, a ga je tudi na severu ZDA pričakal rasizem na trgih nepremičnin in dela. Kasneje je bil obsojen na petnajst let zapora zaradi posedovanja marihuane, četudi je bilo to njegovo prvo kaznivo dejanje. Že kot mlada odrasla ženska je Barbara imela izkušnjo depresije in še danes doživlja ponavljajoče depresivne epizode in simptome PTSM. Njene simptome poslabšujejo dogodki iz sedanjosti, kot so na primer umor Georga Floyda leta 2020, ki jo spominjajo na zgodovinske travmatične dogodke, ki jim je bila izpostavljena njena družina. Srečuje se tudi z izzivi znotraj zdravstvenega sistema, med drugim z neprimernim odnosom služb na področju duševnega zdravja in pomanjkanjem dostopa do finančno dostopnega in kvalitetnega zdravljenja. Zdi se, da prav nekatere ovire, ki jih doživljajo pripadniki rasnih manjšin, lahko prispevajo k prenosu depresije med generacijami.
Vir:
Hankerson, S. H., Moise, N., Wilson, D., Waller, B. Y., Arnold, K. T., Duarte, C., Lugo-Candelas, C., Weissman, M. M., Wainberg, M., Yehuda, R., & Shim, R. (2022). The intergenerational impact of structural racism and cumulative trauma on depression. American Journal of Psychiatry, 179 (6), 434–440. https://doi.org/10.1176/appi.ajp.21101000.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
