Zdravstvene statistike razkrivajo, da četrtina žensk vsaj enkrat v življenju trpi za depresijo in da se depresija v rodni dobi žensk pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških. Več dejavnikov verjetno vpliva na takšno epidemiološko sliko. Ženske pogosteje iščejo strokovno pomoč in tudi pogosteje poročajo o depresiji. Verjetno so pomembne tudi nekatere razlike med spoloma, kot sta zgradba in delovanje možganov, genetski dejavniki ter dejavniki povezani z razmnoževanjem (hormoni, rojstvo otroka). Nekatere raziskave povezujejo razlike tudi s psihosocialnimi dejavniki, kot so socializacija, spoprijemanje s stresom, spretnost pri reševanju težav in dejstvo, da se ženske večkrat znajdejo v vlogi žrtve. Ženske naj bi močneje doživljale stres in pogosteje uporabljale vedenjski vzorec naučene nemoči.
Pri ženskah je opaziti tudi več atipičnih oblik depresije, kar pomeni, da motnja poteka nekoliko drugače, kot je na splošno značilno zanjo, zato se v teh primerih depresija tudi težje prepozna. Prisotni so lahko povečan tek, sla po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati, povišanje telesne teže, zaspanost, hujša razdražljivost in napetost, občutek težkih rok in nog, občutljivost na zavrnitve v medosebnih odnosih. Pri ženskah ima depresija bolj kroničen in ponavljajoč potek, pogosteje se pridruži telesna bolečina, na primer glavobol, bolečine v križu, mišicah in sklepih.
V življenju žensk je kar nekaj obdobij, v katerih so še posebej dovzetne za razvoj depresije: adolescenca ali mladostniško obdobje, predmenstruacijsko obdobje, nosečnost, obdobje po spontanem splavu ali umetni prekinitvi nosečnosti, menopavza, obdobja zdravljenja s hormonskimi zdravili.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
