Na prvi pogled se zdi, kot da bi toplejši dnevi iz nas morali izvabiti vse, kar je lepo in dobro, a velikokrat ni tako. Mogoče se sliši neverjetno, vendar med sezonske depresije uvrščamo poleg bolj razširjene zimske depresije tudi t. i. poletno depresijo. Poletni meseci namreč niso vedno povezani z gorečim pričakovanjem prostih dni, potovanji in brezskrbnim počitkom ter uživanjem. Če je za nekatere ljudi prekinitev ustaljene rutine poleti pravi balzam za dušo, lahko drugim spodbudi depresivna občutja. Takšnim posameznikom in posameznicam delo največkrat pomeni varno in ustaljeno strukturo dneva. Zato velikokrat radi ostajajo dlje v službi. Običajno takšne osebe nimajo prijateljev, znancev, sorodnikov, s katerimi bi se lahko družile, zato se zaradi obilice prostih dni počutijo osamljene. Tako lahko pri nekaterih ljudeh že prvi poletni utrip, brezskrbnost, odsotnost običajne rutine in veliko prostega časa prebudijo težja čutenja, stiske in občutke osamljenosti, prezrtosti ter nepomembnosti.
Približno deset odstotkov ljudi, ki trpi za katero od oblik sezonske depresije, se z njenimi simptomi sooča v poletnem času (od pozne pomladi do začetka jeseni). Pogosteje zabeležene so pri ženskah in mlajših osebah. Geografsko gledano pa je poletne depresije več v južnejših krajih, ki so bližje ekvatorju.
Najbolj pogosti znaki poletne sezonske depresije so: otožnost, razdražljivost, vznemirjenost, tesnoba, izguba apetita, hujšanje, nespečnost in samomorilne misli. Tako kot druge oblike depresije lahko tudi poletna sezonska depresija povzroča težave na zaposlitvenem in osebnem področju, saj pomanjkanje motivacije in energije zelo otežuje vsakodnevno življenje. Če takšni občutki vztrajajo dva tedna ali več, je to lahko znak depresivne motnje. Za postavitev diagnoze poletna sezonska depresija se mora ta vsaj dvakrat zapored ponoviti v enakem časovnem obdobju. Če se blažja poletna depresija prevesi v težjo obliko, ki močno ovira vaše vsakodnevne dejavnosti, je nujno poiskati strokovno pomoč (npr. pri osebnem zdravniku, zdravnici)!
Prva pomoč pri poletni depresiji
Poletna depresija ima eno prednost: oseba ve, kdaj se bo pojavila. Zato je dobro razmisliti, kakšne ukrepe izvesti že vnaprej, da bi se izognili približevanju depresivnemu stanju. Tako kot v primerih drugih duševnih stisk, pomaga pogovor z zaupanja vrednimi osebami (prijatelji, sorodniki, itd.), strokovna pomoč (psihiatri, terapevti, itd.) ali obisk skupine za samopomoč. Priporočljivo je, da ste telesno aktivni (vendar ne pretiravajte s fizičnimi napori, posebej v primeru velike toplotne obremenitve), ne eksperimentirajte z dietami ter vzdržujete uravnotežen ritem budnosti in spanja. Za dobro počutje lahko poskrbite tudi tako, da si omislite za vas prijetne in sproščujoče dejavnosti, se ne izpostavljate soncu, nosite lahka, ohlapna, zračna oblačila, zagotovite kroženje zraka v zaprtih prostorih, pijete več tekočine in uživate lažjo hrano (več zelenjave in sadja). Če je mogoče, se umaknite na hladnejša področja (v hribe, v gore).