Učinek transkranialne magnetne stimulacije (TMS) so ugotovili pri preučevanju različnih psihiatričnih motenj, najbolj učinkovita pa naj bi bila pri zdravljenju depresivne motnje.
V preteklosti so v Sloveniji uporabljali elektrokonvulzivno terapijo, ki je bila učinkovita pri blaženju depresivnih simptomov, simptomov manije pri bipolarni motnji razpoloženja ter katatonije. Elektrokonvulzivna terapija je načeloma varna in učinkovita metoda obravnave duševnih motenj, kljub temu pa jo lahko spremljajo nekateri neželeni stranski učinki, kot je npr. prehodna izguba spomina. Metoda prav tako ni primerna za vse paciente, saj je npr. ne moremo uporabiti pri pacientih z boleznimi srca, zato so v Sloveniji z uporabo prenehali. Eden glavnih razlogov, zakaj te metode ponekod ne želijo uporabiti, je, da izgleda boleče, kljub temu, da pacienti poročajo, da je sam poseg popolnoma neboleč, nekaj ur kasneje pa se lahko pojavi skelenje v čeljusti ali glavobol, ki pa naj bi bil še manjši od tistega, ki pogosto spremlja obisk zobozdravnika. Dandanes je Slovenija ena redkih držav, ki te metode ne uporablja več, kljub temu, da se je izkazala za izredno učinkovit način obravnave določenih težav v duševnem zdravju.
Odkritje TMS je ponovno zbudilo zanimanje za metode možganske stimulacije pri zdravljenju psihiatričnih motenj. TMS deluje stimulativno na specifična možganska področja ter je neinvazivna in neboleča. Za večino pacientov ima manj stranskih učinkov kot antidepresivi.
TMS je neinvazivna oblika zdravljenja, ki pošilja ponavljajoče energetske pulze v specifične možganske predele, ki so povezani z nadzorom našega razpoloženja. Magnetni pulzi neboleče prodrejo v možgane in stimulirajo možganske celice, kar lahko izboljša komunikacijo med različnimi deli možganov. Ko TMS pulzi prihajajo v določenih intervalih, temu pravimo ponavljajoča TMS. Kako TMS točno deluje, še ni jasno, vendar strokovnjaki predvidevajo, da ima trajne učinke na možganske funkcije, ki lahko blažijo depresivne simptome in izboljšajo razpoloženje.
Nekateri posamezniki z depresivno motnjo (kar 30 %), se ne odzivajo na zdravljenje z antidepresivi. Tehnika možganske stimulacije predstavlja potencialno obravnavo, ki bi lahko učinkovala v tej skupini pacientov. To pa ne pomeni, da se po zdravljenju s TMS depresivni simptomi ne vrnejo.
Običajna TMS obravnava je sestavljena iz dnevnih seans (petkrat na teden) nekje od 4 do 6 tednov. Seansa traja med 20 do 40 minut. Učinki obravnave naj bi pri posamezniku vztrajali približno leto dni.
Narejeno je bilo kar nekaj študij, ki so preverjale, ali TMS deluje pri zdravljenju hude depresije. Nekatere so pokazale obetavne (vendar ne dokončne) dokaze za učinkovitost TMS pri zdravljenju depresije. Večinoma je bil vzrok za ugotovljeno nezanesljivost premajhen vzorec, prav tako bi bilo potrebno izboljšati sam aparat, ki izvaja TMS. Poglobljeno preučevanje te nove metode zdravljenja zato še poteka.