Izkušnja depresivne motnje je v mainstream psihiatriji evidentirana kot ena izmed najpogostejših duševnih motenj. Po tovrstni evidenci je označena tudi kot vzrok za visoko stopnjo invalidnosti. Pozitivistično oz. t. i. v dokazih utemeljeno raziskovanje vloge serotonina pri depresiji se je v zadnjem desetletju močno spremenilo. Nekoč so raziskovalci menili, da lahko spremembe v serotoninskem sistemu pojasnijo simptomatiko depresivne motnje in njene mehanizme. Raziskovalci so namreč že od šestdesetih let prejšnjega stoletja domnevali, da je velika depresivna motnja rezultat motenj v serotoninskem nevrotransmiterskem sistemu. Kljub pomanjkanju neposrednih dokazov o moteni serotoninski signalizaciji v možganih ljudi, diagnosticiranih z depresivno motnjo, se za zdravljenje depresije še vedno najbolj pogosto uporabljajo zdravila, ki ciljajo na serotoninski signalni sistem, da bi povečala zunajcelični serotonin, znan tudi kot 5-hidroksitriptamin (5-HT).
Vendar so bili številni dokazi za serotoninsko hipotezo zgolj posredni. Tudi nedavna celovita analiza obstoječih študij je pokazala, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali serotoninsko hipotezo. Zato so nekateri raziskovalci pričeli zavračati kakršno koli vlogo serotonina pri depresivni motnji. Po statističnih podatkih se na zdravljenje z antidepresivi odzove le približno polovica bolnikov, pri manj kot 30 odstotkih pa pride do popolne remisije. Zato so domnevali, da bi boljše razumevanje dinamike 5-HT pri depresiji lahko pripomoglo k učinkovitejšim terapijam.
V nedavni študiji, ki jo je v sodelovanju z raziskovalci z londonskih univerz Imperial College London in King's College London in univerz v Københavnu in Oxfordu izvedla globalna pogodbena raziskovalna organizacija Invicro, so uporabili novo tehniko slikanja, s katero je možno preveriti količino serotonina, ki se sprosti iz nevronov v možganih kot odziv na zdravila za depresijo. To metodologijo so raziskovalci uporabili za primerjavo sproščanja serotonina pri 17 bolnikih z depresijo in 20 zdravih posameznikih. Rezultati študije so pokazali na moteno in zmanjšano delovanje oz. sproščanje serotonina pri ljudeh z depresivno motnjo razpoloženja, kar je pomembna patofiziološka ugotovitev. Vendar je treba opozoriti, da je depresija večplastna motnja, ki ima več različnih vzrokov. Prav tako pa podatki različnih raziskav kažejo, da različni podtipi depresivne motnje vključujejo več nevrotransmiterskih sistemov naenkrat. Serotonergična disfunkcija verjetno ne pojasnjuje vseh kliničnih značilnosti, ki se pojavljajo pri tej motnji. Kljub temu ta študija dokazuje, da so serotonergični primanjkljaji prisotni pri posameznikih z depresivno motnjo, ki se ne zdravijo z zdravili.
To je še posebej aktualno tudi za »alternativno« zdravljenje s psihedeliki, ki prav tako delujejo na serotoninske receptorje. V zadnjem času se namreč pojavlja vse več raziskav, ki preučujejo psihedelike kot potencialno nov način zdravljenja raznih motenj razpoloženja.
Vir:
New support for a serotonin deficit in depression. Science News. Pridobljeno februarja 2023 na: https://www.sciencedaily.com/releases/2022/12/221215120730.htm
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
