Dandanes psihoterapevti in drugi strokovnjaki na področju duševnega zdravja pogosto srečajo človeka, ki pri njih poišče pomoč, ker se počuti zelo žalostnega in zaskrbljenega, toda za katerega ugotovijo, da ne izpolnjuje diagnostičnih meril za depresijo ali anksiozno motnjo. Ameriški psiholog in psihoterapevt Clifford N. Lazarus v svojem nedavnem zapisu za spletno stran Psychology Today (Psihologija danes; https://www.psychologytoday.com/us) predstavi konkreten primer takega človeka. Gre za njegovega pacienta oziroma klienta, izobraženega moškega z dobrim poklicnim in zasebnim življenjem, ki pa je tudi zelo žalosten in zaskrbljen zaradi sveta, v katerem živimo. Na ta svet namreč gleda zelo črnogledo, vendar realistično – vidi ga kot zaznamovanega z izbruhom novega koronavirusa, vojno v Ukrajini, drugim rastočim nasiljem, vedno večjo družbeno razklanostjo, slabitvijo demokracije, razširjenostjo napačnih informacij, …, predvsem pa s tem, da večina ljudi težko loči dejstva od izmišljotin, in je tako naš svet prežet z napačnim razmišljanjem, pa tudi s pohlepom, hinavščino, … Tak (pesimističen, vendar realističen) pogled na naš svet je značilen za človeka z izkušnjo depresije. Vendar bi bila v primeru Lazarusovega klienta postavitev diagnoze depresije prenagljena. To pa zato, ker ta človek nima tudi značilnih bioloških znakov depresije, kot so pomanjkanje energije, utrujenost, motnje spanja.
V psihologiji se o pesimističnem, vendar realističnem pogledu na svet, v katerem živimo, značilnem za človeka z izkušnjo depresije, toda ki ga ima tudi marsikdo brez te izkušnje, govori kot o negativni kognitivni (ali miselni) pristranskosti. Vendar pri tem ne bi smeli spregledati, da je ta pogled tudi lahko bolj točna ocena našega sveta kot njegovo nasprotje, se pravi optimističen pogled na ta svet.
Lazarusov klient torej ne izkuša depresije, ampak samo realistično, čeprav črnogledo, gleda na naš svet, ki ga tako tudi potencialno bolj točno ocenjuje, kot bi ga, če bi nanj gledal svetlogledo. Zato gotovo tudi ne potrebuje zdravljenja z zdravili, kot so antidepresivi. Morda pa tudi psihoterapije ne potrebuje oziroma morda bolj potrebuje filozofijo, se pravi filozofsko svetovanje.
Več o filozofskem svetovanju si lahko preberete v članku Duševne težave in filozofija (https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2026/8318/1762-1), ki je poglavje nedavno izdanega drugega zbornika Omra (https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2026).
Na povezavi https://www.omra.si/o-motnjah/depresija/zanimivosti-o-depresiji/depresija-in-vidna-zaznava/ pa boste našli zapis o tem, da je pri ljudeh z izkušnjo hude depresije vidna zaznava do neke mere začasno spremenjena, in sicer tako, da je bolj točna.
Vir: Lazarus, C. N., Are You Depressed or Just Realistic?, dostopno na internetnem naslovu https://www.psychologytoday.com/us/blog/think-well/202208/are-you-depressed-or-just-realistic
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
