Do prave diagnoze lahko mine tudi deset let od prvega obiska psihiatra.
Najpogosteje se bipolarno motnjo napačno diagnosticira kot depresijo ali mejno osebnostno motnjo pri ženskah ali shizofrenijo pri moških.
Obstaja tudi druga stran medalje, da se nekomu z mejno osebnostno motnjo diagnosticira bipolarna motnja razpoloženja. Pri obeh motnjah gre za nestabilno razpoloženje, vendar je pri bipolarni motnji nihanje razpoloženja večje, posamezne epizode trajajo dlje, v času med epizodami pa je razpoloženje normalno. Pri mejni osebnostni motnje pa je poleg drugih simptomov, nihanje razpoloženja prisotno ves čas in je odvisno od zunanjih dejavnikov.
A stvari so še bolj zapletene. Oseba ima lahko hkrati bipolarno motnjo razpoloženja in mejno osebnostno motnjo.
Visok delež oseb z bipolarno motnjo razpoloženja ima pridružene duševne motnje, ki dodatno otežijo pravo diagnozo: zlorabo in odvisnost od psihoaktivnih snovi, anksiozne motnje in osebnostne motnje.
Neprepoznana bipolarna motnja je nevarna za življenje, zdravje in družbeni položaj osebe. V depresiji se lahko konča s samomorom, med manijo pa človek neumorno izvaja samouničujoče dejavnosti, kot so nenamensko zapravljanje premoženja, udeleževanje v nevarnih poslovnih podvigih, nebrzdano spolno življenje in drugo visoko tvegano vedenje.
Bipolarno motnjo naj diagnosticira in zdravi izkušen psihiater, ki je dodatno usposobljen za motnje razpoloženja.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
