Bipolarna motnja razpoloženja se lahko izraža v različnih oblikah. Ena izmed njih je ciklotimija, ki je precej bolj blaga oblika v primerjavi z bipolarno obliko tipa I in II.
To, da je manj intenzivna, pa še ne pomeni, da za človeka ni moteča.
Že naše vsakdanje razpoloženje nekoliko niha. Pri izkušnji ciklotimije pa razpoloženje dosega razpon od hipomanije do blage depresije.
V obdobju hipomanije je človek zelo dobro razpoložen in tudi izjemno učinkovit. Oblikuje veliko novih idej, pri opravljanju dejavnosti ga vodi močna notranja motivacija. V obdobju blage depresije pa mu razpoloženje upade, zmanjša se (samo)učinkovitost. Človek izgubi zanimanje za vse svoje v privzdignjenem razpoloženju oblikovane načrte, ideje.
Izmenjevanje med hipomanijo, normalnim razpoloženjem in blago depresijo se lahko spreminja zelo hitro, celo na dnevni ravni ali celo iz trenutka v trenutek. Človek pa nad tem nima nadzora, razpoloženjsko dogajanje ga lahko precej zmede.
Človek s ciklotimijo pogosto ne ve, da živi z motnjo razpoloženja. Kvečjemu si nabere slabe izkušnje s seboj in okolica z njim. Lahko posluša očitke bližnjih: »Ti imaš vedno polno idej, uresničiš pa nič!« Kajti človek v hipomaniji trdno verjame v svoje cilje in načrte, potem pa nastopi depresivna faza in izgubi vso motivacijo za uresničitev idej, ki so lahko tudi zelo kvalitetne in konstruktivne. Vse to (lahko) vpliva na njegovo samopodobo. Človek razmišlja, kako mu nikoli nič ne uspe, da je nezanesljiv in tudi sam sebe razočara.
Človek s ciklotimijo redko išče pomoč v stanju hipomanije, saj se takrat vendar počuti odlično. V kolikor obišče zdravnika, je to zaradi svoje »neodgovornosti in nezanesljivosti«, ki jih drugi očitajo in jih tudi sam močno doživlja. Pogosto lahko psihiater omenjeno obliko bipolarne motnje oz. njene simptome zamenja za mejno osebnostno motnjo in celo postavi napačno diagnozo. Zato je potrebno zelo natančno spremljati in povpraševati o vseh izkušnjah pacienta v daljšem časovnem obdobju. Pomemben vir informacij so tudi bližnje osebe.
Hitro nihajoče razpoloženje, ki je lahko pogosto spregledano, je za posameznika in njegove bližnje precej naporno oz. moteče. Pomembno je vedeti, da obstaja strokovna pomoč, tudi zdravila za stabiliziranje razpoloženja, ki jih je potrebno jemati v zelo nizkem odmerku. Če oseba obišče psihiatra, ji bo ta na podlagi svoje ocene lahko svetoval ustrezne stabilizatorje razpoloženja. Vendar zdravila niso dovolj. Za izboljšanje kvalitete življenja je ključna vzporedna psihoterapija, s katero se človek nauči opazovati sebe in izbirati tiste odločitve, ki razpoloženje stabilizirajo.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
