Takšni miti ne vodijo le v diskriminacijo, temveč preprečujejo, da bi ljudi učinkovito zdravili in jim nudili vso podporo, ki jo potrebujejo za dobro počutje. Na bipolarno motnjo razpoloženja moramo pričeti gledati povsem drugače.
Posamezniki z bipolarno motnjo razpoloženja so pogosto nevarni in se jih ne da nadzorovati.
Osebe z diagnosticirano bipolarno motnjo lahko živijo izjemna življenja – ne samo s svojimi prispevki v umetnosti, kjer so nekateri našli več svobode pri izražanju (sporočanju) svoje izkušnje – temveč tudi v poklicnih vlogah na visokih ravneh, kot vodje skupnosti, kot starši, sinovi, hčere, sodelavci in prijatelji. Razlog, zakaj javnost pogosto ne vidi te resničnosti je v tem, da je ljudi zaradi stigme in diskriminacije strah javno priznati, da imajo bipolarno motnjo.
Ljudje z diagnosticirano bipolarno motnjo se ob primerni obravnavi lahko, in pogosto tudi se, izognejo ponovni maniji ali depresiji. Še več, tisti, ki izpustijo enkraten odmerek zdravila, ne bodo nemudoma stekli skozi vrata in kupili avtomobila, se lotili promiskuitetnega ali nepremišljenega vedenja, ali postali sovražni. Kadar pa se pripetijo javni neredi, se številni z diagnosticirano bipolarno motnjo nepotrebno znajdejo za zapahi, namesto da bi jih primerno obravnavali kot osebe z duševnimi motnjami. Zaradi tega je nekdo z bipolarno motnjo izpostavljen večjemu tveganju, da postane žrtev nasilja.
Osebe z bipolarno motnjo se vedejo nasilno in so povezane s kriminalom.
Ravno obratno. Obstaja večja verjetnost, da bodo sami žrtve nasilja ali kriminala kot pa njuni povzročitelji. Tisti, ki se zdravijo za bipolarno motnjo, le redko ogrožajo sebe ali druge. Raziskave so pokazale, da so ljudje z bipolarno motnjo ali drugimi duševnimi boleznimi bolj pogosto žrtve nasilja ali drugih zločinov. Posamezniki, ki se ne zdravijo, pa so lahko nekoliko bolj nepredvidljivi. Večina ljudi z bipolarno motnjo živi polno in ustvarjalno življenje.
Osebe z bipolarno motnjo ne morejo delati.
Primerna obravnava in dobra podpora omogočata večini oseb z bipolarno motnjo (več kot 75 %), da lahko dela in je pri tem uspešna.
Osebe z bipolarno motnjo so nore.
Takšne osebe imajo motnjo razpoloženja, vendar imajo lahko med vznesenostmi manije in globinami depresije dolga in/ali pogosta obdobja stabilnih razpoloženj, ko povsem dobro in ustvarjalno delujejo. Resnica o bipolarni motnji je, da mnogi živijo mesece, celo leta, ne da bi doživeli manije ali depresije.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
