Verjetno bi se večina ljudi ustrašila, če bi videla, kako proti njim drvi plavut morskega psa, a to še ne pomeni, da si ne bodo upali zaplavati v morju. Prav tako je le redkim prijetno govoriti pred velikimi množicami ljudi, a kljub temu se bo večina prebila skozi govor na tetini poroki. Človekov občutek strahu oz. drugega neprijetnega počutja je običajno sorazmeren z resnostjo situacije. Nekateri ljudje pa ob stiku z določenim predmetom, bitjem, situacijo ali dogodkom doživijo tako intenziven strah, da se lahko bliža paničnemu napadu oz. se vanj res razvije. V takem primeru govorimo o specifični fobiji, ki velja za eno najpogostejših anksioznih motenj, saj se tekom življenja pojavi pri približno 10 % ljudi, potem pa običajno sčasoma izzveni.
Za specifične fobije je značilen pretiran občutek strahu, ki ni skladen z dejansko situacijo. Vzemimo za primer osebo z ofidiofobijo, kar je strokovno ime za strah pred kačami. Ta posameznik intenzivnega strahu ne bo doživel le v primeru, da v divjini naleti na modrasa, temveč bo lahko občutek panike doživel že v živalskem vrtu, kjer ga od kače ločuje debelo steklo, ali pa celo ob ogledu video posnetka kač. Ljudje s fobijo se bodo na vsak način poskušali izogniti viru svojega strahu: človek, ki se boji psov, bo šel npr. v službo po precej daljši poti, da ne bo šel mimo pasjega parka.
Specifične fobije se običajno pojavijo v otroštvu, pri čemer so dvakrat pogostejše med ženskami. Pogosto se pojavijo po zelo stresnem dogodku (otroka napade pes in posledično se pri njem razvije kinofobija - strah pred psi), nekatere pa se pojavijo povsem iznenada. Poznamo mnogo različnih fobij, o katerih si lahko več preberete tukaj. Najpogostejša in najbolj učinkovita tehnika za odpravljanje specifičnih fobij je izpostavljanje.