Kadar posameznika tesnoba, skrb, napetost in pričakovanje slabega izida v prihodnosti ovirajo v njegovem življenju, govorimo o anksioznih motnjah.
Primer:
Študentka Martina se pripravlja na izpit iz zgodovine književnosti. Izpit je zahteven, snovi veliko in prvi rok je zamudila, ker je imela gripo. Želi si opraviti izpit, ker jo potem čakajo brezskrbne počitnice.
Varovalna tesnoba: zaradi napetosti, tesnobe in skrbi se Martina uči dvakrat po štiri ure dnevno, gre na sprehod v gozd, izvaja dihalne vaje, posluša glasbo in spi deset ur. Bolj ko je izpit blizu, bolj je zagreta in uči se intenzivno in učinkovito. Včasih ima občutek, da ničesar ne zna, a se s tem raje ne ukvarja, temveč se še bolj uči. Če ji je zelo hudo, snov prepeva. Letnice si je napisala na listke in jih ponavlja med hojo po gozdu.
Bolezenska tesnoba: zaradi napetosti, tesnobe in skrbi, se Martina komaj dovolj zbere. Črke ji kar plešejo pred očmi. Na sprehod si ne upa, ker si očita, da ni dovolj študirala. Ima občutek, da si ničesar ne zapomni, zato venomer prebira en in isti odstavek. Bolj ko je raztresena, manj si zaupa. Tako napeta je, da nenehno hodi na stranišče. Mama je celo ugiba, da ima verjetno vnetje mehurja. Umakne se pred televizijo, pa tudi drugje ne zdrži. Je kot ujeta žival v kletki in nikjer ne najde miru. Študirati učinkovito ne more in se zato še bolj sekira. Njen strah pred izpitom postaja vse bolj resničen, brezskrbne počitnice pa nedosegljive.