Primer razlike med premišljenim opuščanjem dejavnosti in opuščanjem dejavnosti, ki je znak anksioznih motenj:
Premišljeno opuščanje dejavnosti pomeni, da bomo s tem nekaj pridobili v prihodnosti, čeprav je bila opustitev dejavnosti za nas morda v določenem trenutku neprijetna: Nataša želi izgubiti kakšen kilogram, zato se odloči, da en mesec ne bo jedla čokolade. Najprej ji je težko in se ji prikazujejo slike čokoladne torte, na televiziji pa stalno vidi le oglase za čokolado. Po nekaj dneh ji je lažje in ponosna je nase, da se je začasno lahko odrekla čokoladi. Po drugem tednu odrekanja že opazi, da so ji hlače malo bolj udobne.
Opuščanje dejavnosti kot znak anksioznih motenj pomeni, da zaradi slabega počutja opustimo neko dejavnost, ki je za nas koristna ali pa nujno potrebna: Vesna ima od nekdaj tremo in težko govori v javnosti pred več kot enim človekom. Kar glas se ji začne tresti in postane ji slabo. V službi je prizadevna in ne sili v ospredje. Študirala je ekonomijo in študij opustila, ker se je ustrašila, da tako zahtevnega dela ne bo zmogla. Sedaj jo predpostavljena želi premestiti na bolj odgovorno delovno mesto, kjer bo imela več stika s strankami. Boji se izpostavljanja v javnosti in tega, da bi se osmešila na novem delovnem mestu. Hkrati se boji zavrniti ponudbo. Od skrbi ni mogla spati nekaj noči in nameravala je kar ostati doma, da bi jo delodajalec odpustil, ne da bi se morala z njim pogovoriti.