Za specifične fobije je značilen intenziven občutek strahu v povezavi z določenim predmetom, bitjem, situacijo ali dogodkom. Človek se običajno zaveda, da njegova raven strahu ni racionalna in da ni sorazmerna z dejansko ogroženostjo, a svojega občutka anksioznosti kljub temu ne uspe umiriti. V hudih primerih oseba doživi anksioznost, že če samo pomisli na vir svojega strahu. Vzemimo za primer strah pred medvedi. Sklepali bi, da tovrsten strah ne bo imel velikega vpliva na človekov vsakdan, vendar je ta fobija tako huda, da si posameznik ne bo upal zapustiti svojega mestnega stanovanja, saj ga je strah, da bo naletel na medveda, ki bi pritaval iz oddaljenega gozda. Za fobije so značilni nelagodje, strah, panika, jok in intenzivno izogibanje. Posledice hude anksioznosti se kažejo tako na psihološki kot tudi fizični ravni, kar lahko vpliva na človekovo blagostanje, partnerske in družinske odnose, kariero, šolanje, odnose s sodelavci itd.
Najbolj učinkovita tehnika za obravnavo specifičnih fobij je izpostavljanje, pri katerem človeka postopno soočamo z virom njegovega strahu, dokler ne uspemo njegovega anksioznega odziva ustrezno zmanjšati. Namen izpostavljanja je, da osebi postopno vzbujamo občutje nelagodja, ki pa ne sme biti premočno. Vzemimo za primer otroka, ki se boji teme. Pred vrati njegove spalnice lahko prižgemo luč in potem vsako noč malo bolj pripremo vrata in s tem postopno manjšamo količino svetlobe. Bolj zapletena je recimo obravnava strahu pred kačami. V tem primeru, bi osebo najprej soočili s plišasto igračo kače in gledanjem posnetkov, šele kasneje pa bi v prostor prinesli nestrupeno kačo in jo pod nadzorom približevali posamezniku. Cilj tega procesa ni, da se človek sploh ne bo več bal kač, temveč zmanjšati strah do te mere, da ta ne vpliva več na njegov vsakdan.
Izpostavljanje je izredno učinkovit način obravnave specifičnih fobij, za katerega so dokazali zelo dolgotrajen pozitivni učinek.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
