Raziskave kažejo, da ima približno 20 do 30 odstotkov ljudi z anksioznimi motnjami hkrati tudi motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (angl. attention deficit hyperactivity disorder - ADHD). To pomeni, da ima vsak peti ali šesti človek z anksiozno motnjo tudi ADHD. Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je razvojna motnja, za katero so značilni pomanjkanje pozornosti, hiperaktivnost in impulzivnost, ki bistveno ovirajo posameznikovo delovanje na učnem, delovnem in družbenem področju. Pomanjkanje pozornosti pomeni nezmožnost osredotočanja in vzdrževanja pozornosti do konca določene miselne naloge. Z izrazom hiperaktivnost imenujemo nemirno vedenje in nenehno gibalno dejavnost z beganjem od ene dejavnosti k drugi. Z impulzivnostjo pa opisujemo hitre načine odzivanja in vedenja, katerih posledice niso vnaprej premišljene. Motnja se kaže že pred dopolnjenim sedmim letom starosti in se tekom življenja lahko precej spreminja. Prisotna naj bi bila pri 3 do 7 odstotkih prebivalstva.
Najpogostejše anksiozne motnje, ki se jim pridruži ADHD, so generalizirana anksiozna motnja, panična motnja in socialna anksiozna motnja. Ljudje, ki imajo simptome tako motnje pozornosti s hiperaktivnostjo kot tudi anksioznih motenj, imajo tako še večje težave z usmerjanjem pozornosti, obvladovanjem misli in čustev, ustvarjanjem in vzdrževanjem odnosov z drugimi ljudmi in z obvladovanjem stresa. Velikokrat iščejo pomoč pri strokovnjakih zaradi motenj spanja ali težav z izogibanjem in odlašanjem pomembnih obveznosti.
Raziskave so pokazale, da obstaja več dejavnikov, ki lahko prispevajo k sopojavljanju ADHD in anksioznih motenj. Ti vključujejo dedne dejavnike, biokemične dejavnike, predvsem neravnovesje živčnih prenašalcev dopamina in noradrenalina, ter okoljske dejavnike, kot so izkušnje travme ali zlorabe v otroštvu.
Ob ugotavljanju anksioznih motenj, ki jih je zaradi njihovega značilnega pojavljanja možno dokaj hitro prepoznati, je zelo pomembno ugotavljati tudi morebitno sočasno prisotnost drugih duševnih motenj, med katerimi je pogosto prav ADHD. Prepoznavanje soobolevnosti je pomembno za učinkovito spoprijemanje s sočasnimi motnjami in za njihovo zdravljenje. Za izboljšanje simptomov anksioznih motenj in ADHD so ključni naslednji koraki: zagotovitev zadostnega spanja (7 do 8 ur na noč), zdrava prehrana, ki je bogata z sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi žitaricami, in redna telesna vadba, ki pomaga zmanjšati stres in izboljšati pozornost. Pomembno mesto ima tudi učenje veščin za obvladovanje stresa, kot so tehnike sproščanja in meditacija.
V primeru zdravljenja anksioznih motenj s pridruženo ADHD je tudi zdravljenje z zdravili bolj kompleksno kot pri običajnem zdravljenju anksioznosti. Navadno vključuje jemanje kombinacije več zdravil, ki delujejo predvsem na dopaminski in noradrenalinski živčno-prenašalni sistem.
Nenazadnje pa je za učinkovito zdravljenje potrebna tudi dobra družbena podpora. Povezovanje z družino in prijatelji lahko pomaga zmanjšati občutke osamljenosti in ločenosti od drugih, ki so sicer pogosto povezani tako z anksioznostjo kot z ADHD.
Viri:
Sherif, A., Barkley, R. A. (2017). Attention-deficit/hyperactivity disorder and anxiety disorders: Comorbidity, pathophysiology, and treatment. Annual Review of Clinical Psychology, 13, 231-259.
Stein, M. B., Rosenbaum, J. F. (2011). Attention-deficit/hyperactivity disorder and anxiety disorders: Comorbidity, course, and treatment implications. Psychiatric Clinics of North America, 34 (1), 111-126.
Coghill, D. R., Sonuga-Barke, E. J. S. (2012). Attention-deficit/hyperactivity disorder and anxiety disorders: Comorbidity and implications for treatment. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 53 (4), 386-398.
Reimherr, F. W., Marchant, B. K., Gift, T. E. et al. (2017). ADHD and Anxiety: Clinical Significance and Treatment Implications. Curr Psychiatry Rep 19, 109.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
