»Pridružene motnje« so izraz, ki pomeni, da se eni telesni ali duševni zdravstveni težavi pridruži ena ali več telesnih ali duševnih zdravstvenih težav. Ni naključje, da so določene težave večkrat skupaj. Včasih je mogoče zelo jasno opredeliti, katera motnja je bila prva in katera se je nacepila kasneje. Včasih motnje nastanejo hkrati in je težko opredeliti, katera je bila prva in katera druga. Pridružene motnje odslikavajo prepletenost telesnega in duševnega zdravja.
Socialni fobiji se največkrat pridruži zloraba oziroma odvisnost od psihoaktivnih snovi, saj človek hitro ugotovi, da se tesnoba zmanjša, če nekaj popije ali nekaj vzame. To postane navada/zloraba. Povečano je tveganje za razvoj odvisnosti. Socialni fobiji se rada pridruži tudi depresija, saj človek doživlja veliko neugodnih izkušenj in življenje postane zaradi umikanja in opuščanja dejavnosti zelo pusto.
Generalizirani anksiozni motnji se največkrat pridruži zloraba/odvisnost od pomirjeval/uspaval, pa tudi zloraba alkohola. Naslednja najpogostejša motnja, ki se pridruži, pa je depresija. Pri ljudeh z generalizirano anksiozno motnjo se tudi pogosteje razvije izgorelost. Generalizirana anksiozna motnja je pogosto pridružena vsem kroničnim nenalezljivim boleznim.
Pri panični motnji se lahko razvije zloraba oziroma odvisnost od pomirjeval.
Pri obsesivno kompulzivni motnji največkrat vidimo pridruženo depresijo. Zgodi se celo, da ljudje z obsesivno kompulzivno motnjo poiščejo pomoč zaradi depresije, svojemu terapevtu pa o obsesijah in kompulzijah ne poročajo, saj se jih sramujejo ali pa bojijo, kaj utegne slediti, če bodo odkrito spregovorili o vseh težavah, s katerimi se soočajo.
Pomembno je vedeti, da obstajajo pridružene motnje, saj je vse obstoječe motnje treba prepoznati in zdraviti.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
