Med najpogostejšimi duševnimi motnjami so anksiozne motnje. Ocenjujemo, da se z njimi sooča 8 odstotkov prebivalstva. To si lahko razlagamo tudi z evolucijo, saj so imeli tisti naši predniki, ki so bili bolj previdni kot drugi, boljše možnosti preživetja. Vendar je večina danes bistveno bolj zaskrbljena, kot bi bilo to zanje koristno. Čeprav se vse življenje učimo, česa se je potrebno bati in česa ne, se lahko nečesa naučimo tudi povsem narobe.
Že če doživimo eno samo negativno izkušnjo, si bomo to zapomnili za celo življenje. Saj poznate tisti pregovor, če vas piči kača, se boste bali vsake vrvi.
Obenem potrebujemo eno izkušnjo, s katero si zapomnimo, kako ublažiti ali premagati svoj strah, tesnobo, nelagodje in napetost. Ublažitev teh občutij naši možgani namreč doživljajo kot veliko nagrado in si jo zato zelo dobro zapomnijo. Zato se pri anksioznih motnjah pojavijo najrazličnejša izogibanja določenim okoliščinam in opuščanja dejavnosti, ki zmanjšujejo tesnobo, nelagodje, napetost, četudi posamezniku dolgoročno ne koristijo ali celo škodijo, pri čemer se počuti še bolj ujetega in nemočnega. Izogibanje in opuščanje dejavnosti pomenita: kratkotrajno korist na račun dolgotrajne škode.