Stigma je opredeljena kot družbeno nesprejemljiva lastnost ali pojav, ki je (samo)pripisana osebi ali skupini oseb.
Stigma, povezana z iskanjem pomoči zaradi težav v duševnem zdravju, je torej (samo)zaznava, da je oseba, ki išče strokovno obravnavo, nezaželena oziroma družbeno nesprejemljiva.
Javna stigma je zaznava ljudi, da je oseba družbeno nesprejemljiva. Javnost pogosto opisuje ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, z negativnimi izrazi, na primer, da so »nevarni«. Obenem goji do njih predsodke, negativna stališča in se do njih obnaša diskriminatorno oziroma izključevalno. Po nekaterih raziskavah javnost ne stigmatizira zgolj duševno bolnih ljudi, temveč tudi take, ki iščejo strokovno pomoč.
Samostigma je ponotranjenje predsodkov, stereotipov in negativnih stališč družbe s strani osebe same; v našem primeru torej negativne podobe in stališča o osebah, ki doživljajo težave v duševnem zdravju in zaradi njih iščejo strokovno pomoč. Osebe, ki take negativne predstave ponotranjijo, občutijo strah, sram, osamljenost, same sebe pa doživljajo kot nesposobne, manjvredne, šibke, slabše. Posledično imajo zmanjšano samospoštovanje, samozaupanje, samougled oziroma samozavest.