Najpogostejše posledice samostigmatizacije so zmanjšani samospoštovanje, samozaupanje, samozavest, storilnost, povečano tveganje ali pa celo nepripravljenost sprejeti kakršnekoli vire strokovne pomoči oziroma opuščanje iskanja pomoči. Take osebe opuščajo ali pa sploh ne iščejo strokovnih svetovanj, terapij, različnih oblik obravnav. Še več, praviloma si ne prizadevajo za uresničitev življenjskih ciljev, kot so samostojno življenje, zaposlitev, dokončanje študija ipd., kar se strokovno imenuje »zakaj si sploh prizadevati« učinek. Primer: »Zakaj bi se sploh potegoval za to službo? Saj je nisem vreden.«
Samostigma ogroža identiteto osebe in lahko škoduje izidom njenega zdravljenja.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
