Najlažje je bilo se zapreti vase, narediti zid okoli sebe in nikogar spustiti noter.

Strah te je, da te ne bodo razumeli. Zato se zapreš. Kako jim dopovedati, če nimajo lastnih izkušenj, kako se počutiš, to je tako, kot če bi steni govoril. Vsi ti govorijo, “Ah, saj to ni nič, saj bo boljše, pa tako krasnega moža imaš.” Ne razumejo pa, da ni boljše, in tega me je strah.

Ko sem začel govoriti o svojih težavah, so vsi kar pod mizo lezli. Noben ni hotel o tem govoriti. Mi se nismo nikoli o tem pogovarjali, ljudje se zelo bojijo teh motenj. Drugače so me gledali, negativno. Težko je bilo, niso razumeli.

NazajNaprej