Dileme oblikovanja programov za znižanje samostigme (nadaljevanje)

Izvajalci storitev pomoči se morajo zavedati različnih strategij razkritja in se odzvati na dileme, ki jih ima oseba, ki se odloči za razkritje težav v duševnem zdravju. Zavedati se morajo, da je stigmatizacija morda težavnejša izkušnja kot sama težava v duševnem zdravju, kar potrjujejo raziskave o doživljanju stresa zaradi stigme.

Prav tako morajo izvajalci programov dobro premisliti, čigavo zgodbo razkritja dejansko podpirajo: ali osebe, ki se odloči za razkritje svojih težav ali takega medicinskega pristopa, ki zagovarja razkritje biološko-kemičnega neravnovesja, ne pa tudi širšega konteksta osebe s težavami v duševnem zdravju; ali smejo podpreti tudi take zgodbe, ki spodbijajo tradicionalno razumevanje »normalnosti« in psihopatologije ipd. Zato niso odveč nekatera previdnostna priporočila izvajalcem programov znižanja samostigme, ki se nahajajo v nadaljevanju.

NazajNaprej