V stari klasifikaciji – klasifikaciji osebnostnih motenj v deseti izdaji Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10) – so osebnostne motnje razvrščene po kategoričnem modelu. Kot kategorije so osebnostne motnje skupki (duševnih) osebnostnih potez ali osnovnih (duševnih) osebnostnih lastnosti (kot osebnostnih lastnosti, ki so značilne za osebnostne motnje).
Natančneje lahko staro razvrstitev osebnostnih motenj predstavimo kot razlikovanje predvsem naslednjih osebnostnih motenj: paranoidna, shizoidna, antisocialna, mejna, narcistična, histrionična, izogibajoča, odvisnostna, anankastična.
Glavna težava razvrščanja osebnostnih motenj po kategoričnem modelu je, da ne upošteva, da ima človek z izkušnjo osebnostne motnje običajno značilnosti različnih osebnostnih motenj in da je pri različnih ljudeh z izkušnjo osebnostne motnje stopnja izraženosti te različna. Zato so v novi klasifikaciji, ki je stopila v veljavo z enajsto izdajo MKB (MKB-11) in začela veljati leta 2022, osebnostne motnje razvrščene po dimenzionalnem modelu.
Kot dimenzije so osebnostne motnje (duševne) osebnostne poteze (kot osebnostne poteze, ki so značilne za osebnostne motnje), ki se raztezajo med dvema skrajnostima.
Novo razvrstitev osebnostnih motenj pa lahko natančneje predstavimo kot razlikovanje, ki te motnje najprej loči po stopnji njihove izraženosti in dalje po prisotnosti nekaterih osebnostnih potez, ki jih najdemo pri osebnostni motnji. Razlikujemo torej blago, zmerno in izrazito osebnostno motnjo s prisotnostjo nekaterih od naslednjih osebnostnih potez: negativno čustvovanje, odtujenost, disocialnost, dezinhibicija, anankastičnost, mejni vzorec.