5.1 Nova psihiatrična klasifikacija osebnostnih motenj podrobneje

Z letom 2022 je stopila v veljavo enajsta izdaja Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-11 oz. izvorno International Classification of Diseases), ki prinaša pomembno spremembo na področju razvrščanja osebnostnih motenj.

Klasifikacija v MKB-10 uporablja posamezne kategorije. Uporaba posameznih kategorij ne upošteva dvojega:

Prvič: posameznik z izkušnjo osebnostne motnje ima običajno značilnosti različnih osebnostnih motenj.
Drugič: pri različnih ljudeh z izkušnjo osebnostne motnje je ta izražena v različni meri.

Zato nova klasifikacija uporablja dimenzije namesto kategorij. To pomeni, da je v diagnostičnem postopku treba opazovati določene osebnostne lastnosti in ugotoviti, ali so prisotne, kako močno so izražene in kako močan je njihov vpliv na delovanje posameznika. Nova klasifikacija zato omogoča opredelitev, ali je osebnostna motnja prisotna v blagi, zmerni ali izraziti obliki. Nabor osebnostnih potez za diagnozo osebnostne motnje je kratek in jedrnat ter obsega: negativno čustvovanje, odtujenost, disocialnost, dezinhibicijo, anankastičnost, mejni vzorec.

Osebnostne lastnosti, ki jih posebej opredeljuje nova klasifikacija in so pomembne za diagnozo:

Negativno čustvovanje

Človek, pri katerem je prisotno negativno čustvovanje, se nagiba k doživljanju različnih neprijetnih čustev, katerih pogostost in stopnja izraženosti sta neustrezni glede na okoliščine. Med neprijetna čustva uvrščamo tesnobnost, zaskrbljenost, občutljivost, sovražnost, sumničavost, nezaupanje, jezo, potrtost, črnogledost, sram, občutek krivde, slabo samopodobo … V MKB-10 najdemo to lastnost pri odvisnostni in izogibajoči osebnostni motnji, lahko pa je izražena tudi pri histrionični, narcistični, anankastični in antisocialni osebnostni motnji.

Odtujenost

Oseba, pri kateri je prisotna odtujenost, potrebuje v odnosih veliko čustveno razdaljo. Zato se izogiba sodelovanju z drugimi, nima prijateljev, izogiba se intimnosti, je zadržana, vzvišena, ohola, njeno čustveno doživljanje in izražanje sta omejeni. V MKB-10 to ustreza shizoidni osebnostni motnji.

Disocialnost

Oseba, pri kateri je prisotna disocialnost (ali antisocialnost), zanemarja pravice in občutke drugih ljudi. Povsem je zaverovana vase. Ima občutek upravičene nadrejenosti drugim, lastne mogočnosti in pričakuje, da jo bodo drugi občudovali, se ji podredili in ji namenjali pozornost oz. jo upoštevali. Ni zmožna vživljanja v drugega. V odnosih z drugimi brez najmanjšega občutka krivde zavaja, je preračunljiva, izkoriščevalska, zlobna, nasilna. V MKB-10 to ustreza antisocialni osebnostni motnji.

Dezinhibicija

Dezinhibicija (ali zmanjšano zadrževanje, obvladovanje nagibov) pomeni težnjo k nepremišljenim dejanjem kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje (lastne misli, čustva in besede in dejanja drugih). Takšna oseba je pogosto nepremišljena v svojem vedenju, življenjskih odločitvah, poslovnih odločitvah. Lahko izbruhne v nasilno vedenje. Ima tudi težave z zbranostjo, pozornostjo, načrtovanjem in prevzemanjem odgovornosti. V MKB-10 najdemo to lastnost pri antisocialni, histrionični, mejni in narcistični osebnostni motnji.

Anankastičnost

Človek, pri katerem je prisotna anankastičnost, ima prisilne toge predstave glede popolnosti in tega, kaj je prav in kaj ne. Ima težnjo po pretiranem nadzoru nad lastnim vedenjem in vedenjem drugih ter težnjo uresničiti svoje predstave. Pretirano si prizadeva za popolnost in ga pretirano skrbi glede tega, kaj je prav in kaj ne. Pretirano je osredotočen na podrobnosti, načrtovanje in urejanje. S tem omejuje sebe in druge, ni sproščen, trmoglavi, vztraja pri svojem, je pretirano preudaren in se izogiba tveganjem. V MKB-10 to ustreza anankastični osebnostni motnji.

Mejni vzorec

Mejni vzorec pomeni izrazito nestanovitnost samopodobe, čustev in vedenja. Človek, pri katerem je prisotna ta nestanovitnost, hitro menja razpoloženja, partnerstva, prijateljstva, službe, življenjske prednosti ipd. V MKB-10 to ustreza mejni osebnostni motnji.

Nazaj Naprej