Kot oblika zdravljenja duševnih težav se biblioterapija izvaja predvsem v dveh oblikah. Ena oblika je, da človek z izkušnjo duševnih težav samostojno rešuje te težave, v biblioterapevtskih knjigah za te težave pa najde ideje, kaj bi bilo zanj koristno. Druga oblika pa je, da človek z izkušnjo duševnih težav le-te rešuje s pomočjo strokovnjaka na področju duševnega zdravja, biblioterapevtske knjige za te težave, ki mu jih ta priporoči, pa so, ko jih (pre)bere, predvsem predmet njunih pogovorov.
Iskanje informacij v zvezi s težavami in širjenje znanja o njih je koristna strategija spoprijemanja s težavami, ki pa se lahko hitro sprevrže v svoje nasprotje – izgubljanje med informacijami in v znanju. To človeku pri njegovem spoprijemanju s težavami nikakor ne koristi, saj ga dodatno zmede, prestraši in mu zmanjša učinkovitost. Iskanje informacij tudi lahko postane kompulzivno. Tako človek razvije občutek, da se do rešitve svojih težav lahko dokoplje skozi njihovo razumevanje. Vendar to večinoma ni dovolj – človek mora tudi spremeniti svoje vedenje, navade, odnose do drugih …