Osebe z izkušnjo odvisnostne osebnostne motnje so odvisne od odnosov, imajo prepričanje, da ne zmorejo živeti same. Priklopijo se na kogarkoli, samo da niso same in da ta oseba odloča, misli namesto njih. Dajejo se v nemočen položaj, položaj žrtve. Tako so pogosto žrtve zlorab in ne odidejo iz zlorabljajočega odnosa (raje so z nekom ki grdo ravna z njimi, kot da so same). Izkrivljajo realnost, da lahko ostanejo s partnerjem. Nekaterim bližnjim predstavlja to veliko breme, saj se počutijo, kot da imajo ob sebi odraslega otroka. Osebe z odvisnostno osebnostno motnjo pogosto ostajajo do pozne odraslosti pri starših, ne želijo si oditi, se osamosvojiti (to jim predstavlja vir neprijetnih občutkov, groze).