V življenju se pogosto srečamo z osebo z izkušnjo antisocialne osebnostne motnje, vendar je pogosto ne prepoznamo. Osebe z antisocialno osebnostno motnjo, ki jo prikazujejo v filmih, je pogosto drugačna, kot jo srečujemo v vsakodnevnem življenju. Značilno je, da traja dlje časa, da ugotovimo, da nas bližnji z antisocialno osebnostno motnjo načrtno zlorablja, manipulira z nami, saj to počne na subtilni ravno. Za prepoznavo je treba prebrati kar nekaj literature. Pogosto je že prepozno, ko ugotovimo, da živimo ali se družimo z osebo z antisocialno osebnostno motnjo. Bližnji in ljudje na splošno so za osebe z antisocialno osebnostno motnjo sredstvo za doseganje svojega cilja, zadovoljevanje lastnih potreb. Za doseganje svojega cilja gredo preko trupel. Te osebe namreč ne občutijo empatije, sočutja, nimajo moralnega kompasa, sočloveka ne dojemajo kot vrednega ali da ima tudi svoje potrebe in čustva, ne upoštevajo osnovnih pravic drugih. Njihovo funkcioniranje je naravnost kruto. Antisocialne oz. psihopatske poteze se pogosto kažejo že v otroštvu oz. zgodnjem mladostništvu in se nadaljujejo v odraslost (primer: mladostnik brez slabe vesti muči živali; en otrok prepriča cel razred naj se ne družijo z določenim sošolcem). Osebe z antisocialno osebnostno motnjo skoraj ne občutijo strahu, predpostavlja se da zaradi manka vznemirjenja pri nesočutnih potezah lahko izvajajo skrajne oblike vedenja. Tisti najhujši primeri so sprva najbolj šarmantni, karizmatični, zapeljivi, kar ohranjajo, dokler ne dosežejo svojega cilja, žrtev pa zavržejo kot ničvredno smet.
Konkretni primeri iz vsakdanjega življenja:
Osebo z antisocialno osebnostno motnjo so izredno potuhnjene, impulzivne, goljufive, zvijačne. Lahko uporabljajo laži, lažno identiteto, okoriščajo se vseh mogočih oblik prevar, da dosežejo lastno korist. So telesno in/ali duševno nasilne z željo po moči, nadvladi. Pogosto je prisotna vzkipljivost, agresivnost (ponavljajoči napadi, pretepi), lahkomiselnost pri upoštevanju svoje varnosti in varnosti drugih. Ponavlja se vzorec neodgovornosti (nezmožnost ohranjanja službe, neplačevanje finančnih stroškov – ker mislijo, da njim pač tega ni treba), kazniva dejanja. Pravila za njih enostavno ne veljajo.
Na začetku partnerskega odnosa osebe z antisocialno osebnostno motnjo idealizirajo partnerja, ta se počuti vrednega, ljubljenega, zaljubljenega in se na osebo z antisocialno osebnostno motnjo močno naveže. Kasneje ta oseba pokaže svoj pravi obraz in občudovanje spremeni v prezir in brezbrižnost, partnerja se namreč naveliča, ni mu več zanimiv. Razvrednoti ga, zavrže in pri tem ne doživlja nikakršne slabe vesti.
Nikoli se ne navežejo, marveč v odnosu, ki jim prinaša korist, razvijejo posesiven, lastniški odnos. Če hoče bližnji ohraniti svoje dostojanstvo, je nemudoma zatrt ali dodatno mučen. Ko sočlovek ni več uporaben, ga zavržejo, zapustijo.
So mojstri vseh možnih oblik manipulacije, žrtve (bližnje) prepričajo, da so vsega krivi oni, da ne vedo kaj je resnično, kar obogatijo s šokantno zgodbo o svojem nesrečnem otroštvu. Igrajo žrtve, ki v zasedi uničuje vse okoli sebe, in točno vedo, kaj delajo. Lahko poveličujejo svoj pogum in uporništvo.
Kakšna je razlika med psihopati in sociopati? Gl. sliko spodaj.