Ocenjujemo, da je na svetu med 300 in 400 različnih modalitet psihoterapije. Tudi delo terapevtov znotraj posameznih modalitet se lahko razlikuje. Osebnostnih motenj poznamo več in vsaka zahteva določene specifike terapevtske obravnave. Pomembno pa se je zavedati, da so diagnoze osebnostnih motenj le posplošeni skupki osebnostnih lastnosti, ki jih v praksi redko, če sploh, najdemo v tako čistih oblikah. Praviloma lahko pri ljudeh z izkušnjo osebnostne motnje najdemo različne osebnostne lastnosti, ki sodijo tudi k drugim oblikam osebnostnih motenj, ter tudi pridružene motnje razpoloženja, zasvojenost idr. Če želimo v predstavitvi psihoterapije osebnostnih motenj upoštevati vse naštete specifike, ki vplivajo na potek obravnave, lahko predstavimo le študijo primera, ki ne pove prav dosti o ostalih oblikah obravnav osebnostnih motenj. Kljub temu pa obstajajo določene značilnosti, ki jih lahko posplošimo.
Ljudje z izkušnjo osebnostne motnje imajo pri prilagajanju na zunanje okoliščine običajno veliko težav. Pogosto sprejemajo nagle in nepremišljene odločitve, ki niso dobre zanje in njihovo okolico. To njihove težave še poglablja. Svojih napak ne vidijo, zato se iz njih ne učijo dobro in jih pogosto ponavljajo. Tako so v vse večjih težavah in vse slabše živijo. Če uspejo prepoznati svoje težave, so navadno prav te razlog, da poiščejo pomoč. Toda tudi takrat ni enostavno. Pogosto začnejo psihoterapijo, a hitro izgubijo zanimanje in začetno navdušenje se sprevrže v razočaranje, saj pričakujejo takojšnje spremembe. S tem si nabirajo slabe izkušnje o sebi in drugih. Ljudje z izkušnjo osebnostne motnje vidijo težave najprej in predvsem pri drugih ljudeh. Za svoje težave krivijo druge in nanje prelagajo breme odgovornosti. Običajno menijo, da se jim morajo drugi prilagoditi, pa bo vse v redu. Dokler ne uvidijo, da lahko sami največ postorijo za svoje življenje, psihoterapevtska obravnava ni uspešna. Tako dobivajo dokaze, da jim ni pomoči oz. utrjujejo prepričanje, da jih nihče ne razume.
Izkušnjo osebnostne motnje je mogoče v veliki meri obvladati oz. omiliti njene škodljive posledice z dolgotrajno psihoterapevtsko obravnavo. Osebe z izkušnjo osebnostne motnje nosijo številne odnosne rane ter jih hkrati povzročajo v novih odnosih. Psihoterapija je metoda za celjenje odnosnih ran, hkrati pa jih osebe z izkušnjo osebnostne motnje povzročajo tudi v terapevtskem odnosu. Tovrstne obravnave so zahtevne, saj so običajno dolgotrajne, pogosto se zaključijo predčasno in so velike spremembe navzven pogosto manj opazne kot pri osebah, ki nimajo izkušnje osebnostne motnje. Vsak terapevt ima svoje osebne omejitve, s katerimi in koliko osebami z izkušnjo osebnostne motnje lahko dela.