30.  Različni psihoterapevtski pristopi

Splošno o psihoterapiji – kaj je namen in kdo je udeleženec

Psihoterapija je metoda za celjenje odnosnih ran. Teh imajo osebe z izkušnjo osebnostne motnje veliko, hkrati pa jih tudi povzročajo v svojih vsakdanjih odnosih. Psihoterapija torej ni namenjena le osebam z izkušnjo osebnostne motnje, temveč vsem, ki imajo v življenju težave v duševnem zdravju. Psihoterapevtsko pomoč pogosteje poiščejo osebe, ki nimajo izkušnje osebnostne motnje, saj svoje težave hitreje prepoznajo. Pogosto psihoterapevta obiščejo tudi bližnje osebe oseb z izkušnjo osebnostne motnje (družinski člani, prijatelji, sodelavci idr.).

Primer: psihoterapevtsko pomoč lahko poišče partnerka osebe, ki je v preteklosti zaključila partnerski odnos z osebo, ki ima izkušnjo mejne osebnostne motnje in se posledice tega odnosa še vedno občutijo v novem partnerskem odnosu (npr. grožnje novi partnerki s strani bivše, dobivanje na pijači z bivšo partnerko zaradi strahu pred odgovornostjo za njeno samopoškodovalno vedenje ob zavrnitvi).

Psihoterapija je odnosni proces, ki poteka v varnem okolju, v katerem lahko raziskujemo svoje (notranje) doživljanje in (zunanje) ravnanje. V tem procesu osmišljamo svoje izkušnje, spomine in ravnanja ter povečujemo zavedanje svojih občutkov, čustev, misli, impulzov, želja in potreb ter prevzemamo odgovornost zanje. Na ta način odkrivamo drugačne (z)možnosti bivanja s samim seboj in z drugimi ter se učimo vzpostavljanja ravnovesja v svojem življenju.

Kako deluje

Proces psihoterapije lahko razumemo s pomočjo prispodobe poligona za varno vožnjo, na katerem spoznavamo in preizkušamo delovanja svojega vozila ter svoje vozniške sposobnosti v zavarovanem okolju, kjer napake ne privedejo do nesreče. Tako se naučimo različnih spretnosti, ki nam omogočajo ustrezne reakcije, ko do podobnih situacij pride pri vsakdanji vožnji po cesti.

Podobno se v varnem prostoru psihoterapevtske obravnave klienti preizkušajo v odnosnih situacijah, ki so podobne tistim izven terapije (konflikti, pritoževanje, občudovanje, zlivanje, občutki manjvrednosti, večvrednosti …). Psihoterapevt s svojim odzivanjem omogoča klientu uvid v njegovo doživljanje, čustvovanje, mišljenje in vedenje ter mu nudi drugačno odnosno izkušnjo, kot jih je bil vajen v preteklosti. To daje klientu priložnost učenja novih ravnanj s seboj in drugimi.

Samo en pogovor s psihoterapevtom ni dovolj, ker se tudi voziti avta nismo naučili na eni seansi.

Psihoterapija pozna številne pristope in različne oblike, ki se izvajajo znotraj posameznih pristopov. V slovenskem prostoru so prisotni naslednji psihoterapevtski pristopi: gestalt psihoterapija, kognitivno-vedenjska terapija, integrativna psihoterapija, transakcijska analiza, psihoanaliza, psihodinamska psihoterapija, sistemska psihoterapija, relacijska družinska terapija, logoterapija, bonding psihoterapija, psihodrama idr.

NazajNaprej