Temeljne enote osebnosti so osebnostne lastnosti, ki tvorijo osebnost in usmerjajo naše vedenje v raznih situacijah. Namesto osebnostnih tipov danes večinoma govorimo o osebnostnih dimenzijah oz. osebnostnih potezah, ki so nekakšne kvantificirane lastnosti, katerih števnost se razteza med dvema poloma (npr. med skrajno introvertnostjo in skrajno ekstravertnostjo). Osebnostne lastnosti so dimenzionalne: pri človeku so lahko močneje ali blažje izražene. Med obema poloma so vmesne vrednosti dimenzije, ki so v populaciji ljudi najbolj pogoste. Tako osebnostne značilnosti niso razporejene v strogo ločene kategorije, pač pa se razporejajo v obliki klasične Gaussove krivulje. Najbolj vidne in uporabne dimenzionalne teorije osebnosti so nastale na podlagi multivariatnega, predvsem faktorskoanalitičnega raziskovanja osebnosti. Bolj kot na kategoriziranje osebnostnih lastnosti se tako osredotočamo na zmožnost delovanja v vsakodnevnih kontekstih, kar je odvisno od in se kaže na več ravneh psihološkega aparata (pri mišljenju, čustvovanju, vedenju, zaznavanju in medosebnih odnosih).