Nevrobiološke značilnosti, ki jih najdemo pri osebah z izkušnjo osebnostne motnje, so produkt dednosti, fiziološkega razvoja in morebitnih poškodb možganov.
Raziskovalci so pri osebah z antisocialno, mejno in narcistično osebnostno motnjo našli povezavo med impulzivno agresijo in kompleksnim nevrokemičnim sistemom, imenovanim serotonergični sistem. Za te osebnostne motnje je značilna pomanjkljiva čustvena regulacija, kar povezujejo z manjšim obsegom nekaterih možganskih regij, povezanih z uravnavanjem čustev (limbični sistem). Nakazuje se tudi neustrezno delovanje delov prefrontalnega korteksa, ki upravljajo z odločanjem in s samoregulacijo negativnega čustvovanja (orbitalnofrontalni, dorzalni lateralni in ventralni lateralni prefrontalni korteks).
Rodimo se z določenimi biološkimi značilnostmi, ki smo jih podedovali od mame in očeta ter njunih prednikov in jih razvili v obdobju razvoja. Pri osebah z bližnjimi sorodniki z osebnostno motnjo je verjetnost, da se bo razvila tudi pri njih, desetkrat višja od povprečja. Tudi raziskave, opravljene na dvojčkih, kažejo na zmeren vpliv dednosti, čeprav se ta razlikuje od motnje do motnje. Najvišji vpliv dednosti je pri mejni osebnostni motnji, najnižji pri narcistični osebnostni motnji.
Vsekakor pa lahko odraščanje ob osebi z mejno osebnostno motnjo pripelje do izražanja dednih predispozicij, ki se v ugodnejšem okolju morda sploh nikoli ne bi izrazile.
Do motenj v fiziološkem razvoju in poškodb možganov prihaja tudi po rojstvu, v odnosu z okoljem. Vse to lahko vpliva na razvoj duševnih lastnosti in motenj.
Psihološki razlogi za nastanek osebnostnih motenj
Poznamo različne razvojne linije oz. razsežnosti, po katerih se človek duševno razvija. Med njimi so kognitivni, čustveni, moralni, seksualni, socialni razvoj; proces separacije in individuacije, navezanost … Znotraj posameznih razvojnih linij lahko prihaja do različnih motenj in/ali zastojev oz. fiksacij, ki vplivajo na naše vsakdanje duševno delovanje.