17.1 Primeri komunikacije v različnih odnosih

Primer:

Peter in Maja sedita za mizo in jesta juho. Peter je lačen, juha mu je premalo slana, sol pa je pri Maji. Peter se lahko odzove na štiri načine:

»Maja, prosim podaj mi sol.«
- Peter ima prepričanje: »Jaz sem v redu, drugi so v redu.« Misli si: »Juha mi je premalo slana in lahko jo prilagodim svojemu okusu. Maja mi bo brez težav podala sol, če jo bom prosil zanjo.«
»Maja, boš ti mogoče potrebovala sol ali jo lahko jaz čisto malo vzamem?«
- Peter ima prepričanje: »Jaz nisem v redu, drugi so v redu.« Misli si: »Kaj če bodo kasneje sledile še kakšne neslane jedi in bo Maja želela vzeti sol in je ne bo več dovolj, ker je bom jaz porabil preveč? Natakar bo zagotovo slabe volje, če ga bom prosil še za dodatno sol …«
»MAJA, DAJ MI ŽE TO SOL!!!«
- Peter ima prepričanje: »Jaz sem v redu, drugi niso v redu.« Misli si: »Kako so mi lahko spet postregli tako neslano juho?! Mar še vedno ne vedo, da jaz takšne juhe ne morem jesti?! Tudi Maja bi lahko ugotovila, da je to čisto premalo slano zame in mi sama ponudila sol!«
Peter: [zašepeta] »Maj…« [utihne in ostane v tišini]

Maja: »Si želel kaj reči?«

Peter: »Ah ne, nič … Ugotovil sem, da nisem lačen.« [preneha jesti]

Peter ima prepričanje: »Jaz nisem v redu, drugi niso v redu.« Misli si: »Narobe je, da si želim malo bolj slane juhe. Tudi če bi si jo želel posoliti, me bi Maja zaradi tega obsojala in mi ne bi dala soli. Če bom še naprej jedel juho, bo morda lahko Maja iz mojega obraza videla, da mi nekaj ne odgovarja in potem bo jezna name …«

Pri razumevanju sporočil moramo vedno upoštevati tudi kontekst, v katerem so bila sporočena.

Če je Peter že dvakrat prosil Majo, da mu poda sol, in se je ona odzvala pritrdilno, sol pa še vedno ni prišla do Petra, ji tretjič povsem opravičeno zaveli: »Maja, daj mi že to sol!«
Če pa sta se Peter in Maja spoznala, malo preden sta skupaj sedla za mizo, in je Petrov prvi poziv Maji, naj mu že da to sol, se Maja upravičeno vpraša: »Kaj sem naredila narobe oz. kaj je narobe s Petrom?«