Občutek, s katerim živijo osebe z izkušnjo shizoidne osebnostne motnje, je: »Sem družbeni izobčenec, zato ne potrebujem nikogar. Do vsega sem indiferenten.« Pogled, ki ga imajo na svet: »Življenje je težko, drugi mi lahko škodujejo. Zato ne zaupam nikomur, pred drugimi ohranjam distanco, pa se mi ne bo nič zgodilo.«
Oseba s shizoidno osebnostno motnjo je prepričana, da je sama sebi dovolj. Prepričana je torej, da ne potrebuje drugih ljudi, ki jo pravzaprav dušijo. Zato se od njih osami, do njih je je čustveno hladna, živi v svojem domišljijskem svetu. Njen odnos do drugih ima torej obliko, videz razcepa, povedano drugače, je shizoiden (beseda izvira iz grških besed skhizein, ki pomeni razcepiti, in eidos, ki pomeni oblika, videz).