Občutek, s katerim živijo osebe z izkušnjo paranoidne osebnostne motnje skozi, je: »Sem zelo poseben in drugačen. Boljši od drugih sem, zato sem sam in me nihče ne mara.« Pogled, ki ga imajo na svet, je: »Življenje je nepošteno, nepredvidljivo in zahtevno. Presenetilo in ranilo me bo. Zatorej bom oprezen, nikomur ne bom zaupal, branil se bom s protinapadom, ne bo mi težko krivde prenesti na druge.«
Oseba s paranoidno osebnostno motnjo je prepričana, da drugim ne more zaupati, da ji ne bodo škodili. Zato je z njimi previdna oz. jih sumniči ali išče njihove skrite nagibe, da so ji sovražne. To pa jo tudi osami in jo naredi čustveno hladno.
Ta osebnostna motnja se imenuje paranoidna, ker se prepričanje osebe, da so drugi do nje sovražni, ne sklada z resničnostjo, se pravi je napačno, nerazumno. Paranoiden namreč pomeni onstran razuma – beseda izvira iz grških besed para, ki pomeni preko, in nous, ki pomeni duh, um, tudi razum.