Občutek, s katerim živijo osebe z izkušnjo odvisnostne osebnostne motnje, je: »Sem prijeten, a neustrezen in krhek.« Pogled, ki ga imajo na svet, je: »Drugi so tu, da poskrbijo zame, saj sam tega ne zmorem.«
Oseba z odvisnostno osebnostno motnjo je prepričana, da je nemočna in zato potrebna pomoči drugih. Zato jim pusti, da odločajo namesto nje, pri čemer vztraja tudi v primeru, ko postane žrtev zlorab.