Možganske celice (nevroni) so med seboj povezane v mrežo in si medsebojno izmenjujejo sporočila v sinapsah (stične točke nevronov) s pomočjo kemičnih snovi – živčnih prenašalcev oziroma nevrotransmitorjev (dopamin, serotonin idr.). Znotraj celice se sporočilo prenaša podobno kot po električnem kablu.
Če so celice premalo dejavne, bo prenašalcev in električnih impulzov premalo kar izzove depresivno razpoloženje.
Antidepresivi (kakor tudi spodbudne in prijetne dejavnosti) povečujejo delovanje nekaterih delov možganov (skupkov možganskih celic), ki so ob depresiji premalo dejavni. Da bi ti deli možganov začeli samostojno in normalno delovati, mora oseba z depresijo jemati antidepresive redno, vztrajno in dovolj dolgo, prav tako pa mora vztrajati pri različnih dejavnostih, ki premagujejo njeno slabo počutje.
Učinek delovanja antidepresivov se bo pojavil šele po treh oziroma štirih tednih, pa še takrat oseba ne bo popolnoma zdrava, zato je pomembno vztrajati.
V prvem in drugem tednu jemanja še ne bo vidnih učinkov na počutje in razpoloženje. V tem času zdravnik preverja, kako oseba prenaša zdravila. Posameznik takrat običajno opazi svoje slabo počutje, ki ga pripiše antidepresivu. Ugotovi na primer, da je bolj tesnoben, slabše spi, v resnici pa je to posledica depresije in ne zdravil. Omenjene težave so bile prisotne že prej in se niso pojavile šele po začetku jemanja antidepresivov.
Depresijo se zdravi dolgo časa. Ko se oseba počuti že povsem dobro, mora nadaljevati z jemanjem antidepresiva najmanj 6 do 12 mesecev. Bolezen se namreč v primeru predčasnega prenehanja zdravljenja pogosto ponovi in postane še težje ozdravljiva. Ljudje, ki so preboleli več kot eno epizodo depresije ali katere od anksioznih motenj, morajo jemati zdravilo več let, lahko tudi vse življenje. Antidepresiv ob dolgotrajnem jemanju ne škoduje.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
