Depresija je prava duševna motnja, ki spremeni doživljanje, čustvovanje in vedenje. Depresija ni samopomilovanje ali lenoba in ni posledica šibkega značaja, pač pa gre za bolezen kot vsako drugo npr. diabetes, srčno popuščanje itd.
Ljudje z depresijo samo včasih, ko so v zelo slabi koži, govorijo nekoliko nejasno in nepovezano. Nejasna in nepovezana govorica ni glavna značilnost depresije ampak je bolj posledica njenih nekaterih simptomov, kot so: težave v pozornosti, osredotočenosti in spominu, splošna telesna in duševna upočasnjenost, hitra utrudljivost.
Lahkomiselno in nepremišljeno vedenje ni značilno za depresivno motnjo razpoloženja. Sicer je možno, da se nekdo na zunaj vede nerazumljivo, saj ga obvladujejo drugi simptomi depresije. Poznavanje misli z depresivnimi vsebinami pa tovrstno vedenje lahko pojasni. Pogosto okolica opaža, da nekdo opušča nekatere dejavnosti, ki so mu prej predstavljale zadovoljstvo in veselje, na primer: druženje s prijatelji, hobiji. Opazi se lahko tudi zanemarjanje dejavnosti, ki so zanj pomembne, kot so šola, služba, skrb zase. Nekateri ob depresiji kažejo vedenja, ki močno odstopajo od njihovega siceršnjega življenjskega sloga: prepirajo se, zlorabljajo psihoaktivne snovi in alkohol. Okolico včasih preseneti tudi poskus samomora ali samomor nekoga, za katerega menijo, da mu v življenju ni hudega in mu nič ne manjka. Pogosto se za takšnim vedenjem skriva depresivna motnja razpoloženja.
Izogibanje stopanju po razpokah na pločnikih, črtah med talnimi ploščicami in podobno ni znak depresije ampak obsesivno kompulzivne motnje razpoloženja. Obsesije in kompulzije so misli in dejanja, ki se nenehno vsiljujejo in za katere človek ve, da so povsem brez smisla, a jih zaradi visoke stopnje tesnobe, ne more obvladati. Raziskave kažejo, da dve tretjini pacientov z obsesivno kompulzivno motnjo vsaj občasno muči tudi močna depresija. Človek se zaradi dolgotrajnih obsesij in kompulzij počuti tako zelo utrujen, nemočen in frustriran, da lahko začne doživljati tudi globoko žalost, malodušje in obup. Možno pa je tudi nasprotno – da se simptomi obsesivno kompulzivne motnje pojavijo ob depresiji, vendar pa navadno minejo, ko depresija popusti.
Ljudje z depresijo nikoli ne slišijo glasov, ki jih v resnici ni. Slišne halucinacije oziroma prisluhi so značilni simptomi psihoz (shizofrenija, paranoja, psihoze zaradi uživanja škodljivih snovi npr. alkohola, marihuane, psihoze po poškodbi glave, psihoza v okviru demence). Bolniki s psihozo najpogosteje slišijo glasove (prisluhe), ki komentirajo njihovo vedenje, včasih jih žalijo ali pa jim ukazujejo.
Imeti več različnih osebnosti ni znak depresije. Ljudje z depresijo se lahko počutijo spremenjeni, tudi okolica vidi, da so drugačni, spremenjeni. To pa ne pomeni, da imajo več osebnosti, temveč da depresija močno vpliva na njihovo čustvovanje, mišljenje in vedenje. Te spremembe so začasne in z zdravljenjem se ljudje povrnejo na svoje prejšnje ravni delovanja.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
