Depresijo radi imenujemo najbolj »družabna« duševna motnja. S tem želimo poudariti, da se depresija rada pridruži različnim telesnim in duševnim težavam. Depresija kot pridružena motnja moti okrevanje, poslabša izid zdravljenja drugih bolezni, manjša posameznikovo motivacijo in moč za izboljšanje stanja. Ne glede na kombinacijo posameznih bolezni je potrebno trajanje depresije čim bolj skrajšati in s tem odstraniti negativen vpliv, ki ga ima na posameznika.
Povezava med telesnimi težavami in depresijo je razumljiva: telesno obolenje je za vsakogar stres in to je lahko dejavnik, ki depresijo sproži. Kronične telesne bolezni spremlja dejavnik, ki depresijo vzdržuje. To so na primer bolečine, dolgotrajni bolniški stalež in posledična osamljenost, celo izguba službe zaradi bolezni – vse to je lahko voda na mlin za depresijo.
Depresija, ki se pridruži duševnim motnjam, je velikokrat spregledana saj se jo lahko zamenja za simptome in znake že prej diagnosticirane duševne motnje. Vendar, ker je depresija tako zelo pogosto pridružena duševnim motnjam, je vedno treba pomisliti tudi nanjo.
Na grafikonih je prikazana pogostost depresije v splošni populaciji (prvi stolpec) v primerjavi z osebami z različnimi telesnimi ter duševnimi obolenji. Vidimo, da je v splošni populaciji 5 % ljudi z depresijo. Pri osebah z rakom se depresija razvije pri 40 % bolnikov, pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo je na primer vsak drugi tudi depresiven. 80 % ljudi z anoreksijo je depresivnih in polovica oseb, ki oboli za anksiozno motnjo razpoloženja. Depresija zelo pogosto spremlja zasvojenost z alkoholom ali z drugimi psihotropnimi snovmi.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
