Ženske so v depresiji pogosteje kot moški žalostne, potrte in pobite ter tudi pogosteje jokajo. Poleg tega se pri njih v večjem obsegu pojavljajo še sledeči znaki in simptomi depresije:
Pri ženskah se lahko depresija razvije tudi v nekaj tednih po porodu (največkrat se pojavi približno mesec do dva po porodu) in v času menopavze kar je povezano tudi s hormonskimi spremembami.
Zaradi hormonskih sprememb so pri številnih ženskah po porodu prisotni žalost, tesnobnost in jokavost. Pojavijo se lahko tudi motnje apetita ali spanja. Vendar to še ni depresija. Ta motnja v nekaj dneh izgine in zdravljenje ni potrebno. Če pa simptomi ne izginejo in se začnejo poglabljati, govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu. Poleg znakov depresije se lahko pojavijo misli o poškodovanju sebe ali otroka. Upadeta tudi interes in skrb za otroka. S poporodno depresijo se sreča med pet in dvajset od stotih mamic. Poporodna depresija potrebuje zdravljenje.
Nagel padec ravni ženskega spolnega hormona lahko privede do telesnih in duševnih sprememb: do depresije, anksioznosti in težav s spominom. Depresivna motnja se v tem obdobju pojavi pogosteje ženskah, ki so že prej imele depresivne epizode, pri tistih, ki so izpostavljene kroničnemu stresu in pri odvisnih od drog in alkohola. Pojavijo se pretirana zaskrbljenost, utrujenost, obdobja joka, spremembe razpoloženja, zmanjšana sposobnost za reševanje težav, zmanjšana želja po spolnosti. Večje tveganje za razvoj depresije je tudi pri tistih ženskah, ki so jim operativno odstranili jajčnike. K nastanku depresije prispevajo tudi psihološki dejavniki, npr. staranje, telesne bolezni, odhod otrok od doma. Ker ženske znake depresije velikokrat pripisujejo menopavzi in depresije ne zdravijo, se lahko razvije kronična oblika depresije. Blažje oblike depresije v menopavzi se zdravijo z nadomestno hormonsko terapijo in po potrebi s psihoterapijo, globlje oblike depresij pa s kombinacijo antidepresivov in psihoterapije.